Hitreje kot brskalnik!
60 odnosi: Arthur Cayley, Astrodinamika, Časovni odvod, Delta, Delta v, Diferencialna enačba, Eksponentna funkcija, Francoska akademija znanosti, Galilejeva transformacija, Gibalna količina, Gibanje, Gravitacijsko polje, Hermann Oberth, Hiperbolična funkcija, Hitrost, Hitrost svetlobe, Inercialni opazovalni sistem, Infinitezimalni račun, Integral, Izrek o gibalni količini, Klasična mehanika, Konstantin Edvardovič Ciolkovski, Lorentzev faktor, Masa, Masni pretok, Meter na sekundo, Naravni logaritem, Neraketna izstrelitev v vesolje, Nizkozemeljska orbita, Peter Guthrie Tait, Plin, Posebna teorija relativnosti, Pospešek, Potisk, Raketa, Raketni motor, Raketni motor na tekoče gorivo, Raketno gorivo, Raketoplan, Reaktivni motor, Robert Hutchings Goddard, Siméon-Denis Poisson, Skalar, Smodnik, Specifični impulz, SSTO, Sunek sile, Težni pospešek, Težnost, Tehnološki inštitut Massachusettsa, ..., Točkasto telo, Trdogorivni potisnik, Ubežna hitrost, Upor sredstva, Variacijski račun, Veriga, Vesoljski polet, Vesoljski top, Vesoljsko dvigalo, Vesoljsko plovilo. Razširi indeks (10 več) »
Arthur Cayley
Lord Arthur Cayley, FRS, angleški matematik in odvetnik, * 16. avgust 1821, Richmond na Temzi (Richmond upon Thames), grofija Surrey, Anglija, † 26. januar 1895, Cambridge, grofija Cambridgeshire, Anglija.
Novo!!: Enačba Ciolkovskega in Arthur Cayley · Poglej več »
Astrodinamika
Ástrodinámika (tudi orbitálna mehánika) je uporaba nebesne mehanike pri praktičnih problemih gibanj raket in drugih vesoljskih plovil.
Novo!!: Enačba Ciolkovskega in Astrodinamika · Poglej več »
Časovni odvod
Časóvni òdvod (ali òdvod po čásu) je v matematiki odvod funkcije po času, po navadi tolmačen kot stopnja (časovne) spremembe vrednosti funkcije.
Novo!!: Enačba Ciolkovskega in Časovni odvod · Poglej več »
Delta
Délta (grško:; velika črka: Δ, mala črka: δ) je četrta črka grške abecede in ima številčno vrednost 4.
Novo!!: Enačba Ciolkovskega in Delta · Poglej več »
Delta v
Delta v (dobesedno sprememba hitrosti, tudi karakteristična hitrost orbitalnega manevra), označena kot ∆v, je v astrodinamiki in raketodinamiki količina, ki se rabi pri dinamiki poletov vesoljskih plovil, in je mera za potrebni sunek sile, da plovilo izvede manever (spremembo tira), kot je na primer izstrelitev ali pristanek na planetu ali luni, ali orbitalni manever v vesoljskem prostoru.
Novo!!: Enačba Ciolkovskega in Delta v · Poglej več »
Diferencialna enačba
Diferenciálna enáčba je v matematiki enačba neznane funkcije ene ali več spremenljivk, ki povezuje njene vrednosti z njenimi prvimi ali višjimi odvodi.
Novo!!: Enačba Ciolkovskega in Diferencialna enačba · Poglej več »
Eksponentna funkcija
Grafi eksponentnih funkcij z osnovo ''a'' > 1 Naravna eksponentna funkcija ''f(x).
Novo!!: Enačba Ciolkovskega in Eksponentna funkcija · Poglej več »
Francoska akademija znanosti
Ludvika XIV. v Akademiji leta 1671 Francoska akademija znanosti je znanstveno društvo, ki ga je leta 1666 ustanovil francoski kralj Ludvik XIV. na pobudo Jean-Baptistea Colberta, da bi spodbujalo in ščitilo duh francoskega znanstvenega raziskovanja.
Novo!!: Enačba Ciolkovskega in Francoska akademija znanosti · Poglej več »
Galilejeva transformacija
Galilejeva transformácija je v fiziki predpis, ki prevede opis kakega pojava v danem inercialnem ali nepospešenem opazovalnem sistemu v opis tega pojava v drugem nepospešenem opazovalnem sistemu, gibajočem se glede na prvega.
Novo!!: Enačba Ciolkovskega in Galilejeva transformacija · Poglej več »
Gibalna količina
Gibálna količína je fizikalna količina, enaka zmnožku mase in hitrosti točkastega telesa.
Novo!!: Enačba Ciolkovskega in Gibalna količina · Poglej več »
Gibanje
Gíbanje v fiziki opisuje pojav, da se s časom spreminja lega telesa glede na druga telesa ali pa lega dela telesa glede na druge dele telesa.
Novo!!: Enačba Ciolkovskega in Gibanje · Poglej več »
Gravitacijsko polje
Gravitacijsko polje Zemlje z makroskopskega vidika; polje je radialno. Zelene puščice označujejo silnice gravitacijskega polja. Gravitácijsko oziroma téžnostno polje je območje, v katerem na telesa z maso deluje gravitacijska sila.
Novo!!: Enačba Ciolkovskega in Gravitacijsko polje · Poglej več »
Hermann Oberth
Hermann Julius Oberth, nemški fizik in raketni inženir, * 25. junij 1894, Sibiu, Transilvanija, Avstro-Ogrska (sedaj Romunija), † 28. december 1989, Nürnberg, Nemčija.
Novo!!: Enačba Ciolkovskega in Hermann Oberth · Poglej več »
Hiperbolična funkcija
Hiperbólične fúnkcije so matematične funkcije, ki so po nekaterih lastnostih podobne trigonometričnim funkcijam.
Novo!!: Enačba Ciolkovskega in Hiperbolična funkcija · Poglej več »
Hitrost
Hitróst (oznaka v) je v fiziki vektorska količina, ki podaja spreminjanje lege telesa ali snovi v prostoru v časovni enoti.
Novo!!: Enačba Ciolkovskega in Hitrost · Poglej več »
Hitrost svetlobe
vodi. Hitróst svetlôbe je osnovna fizikalna konstanta, ki podaja hitrost, s katero se svetloba in drugo elektromagnetno valovanje širi v praznem prostoru.
Novo!!: Enačba Ciolkovskega in Hitrost svetlobe · Poglej več »
Inercialni opazovalni sistem
Inerciálni opazoválni sistém (tudi nèpospešêni opazoválni sistém ali galiléjevski ~) je v fiziki takšen opazovalni sistem, v katerem na opazovalca ne delujejo nobene sistemske sile.
Novo!!: Enačba Ciolkovskega in Inercialni opazovalni sistem · Poglej več »
Infinitezimalni račun
Infinitezimálni račún je področje matematične analize, ki preučuje zlasti naslednja področja.
Novo!!: Enačba Ciolkovskega in Infinitezimalni račun · Poglej več »
Integral
Integral ''f''(''x'') od ''a'' do ''b'' je površina področja med abscisno (x) osjo in krivuljo ''y''.
Novo!!: Enačba Ciolkovskega in Integral · Poglej več »
Izrek o gibalni količini
Izrèk ò gibálni količíni pove, da je skupni sunek zunanjih sil enak spremembi gibalne količine.
Novo!!: Enačba Ciolkovskega in Izrek o gibalni količini · Poglej več »
Klasična mehanika
gibanja projektila je del klasične mehanike. Klasična mehanika je fizikalna teorija, ki opisuje gibanje makroskopskih predmetov, od izstrelkov do delov strojev in astronomskih teles, kot so vesoljska plovila, planeti, zvezde in galaksije.
Novo!!: Enačba Ciolkovskega in Klasična mehanika · Poglej več »
Konstantin Edvardovič Ciolkovski
vesoljske ladje Ciolkovskega, iz rokopisa ''Свободное пространство'', 1883 Skica aerostata Ciolkovskega iz članka ''Возможен ли металлический аэростат'', ''Nauka i žizn'', 1893, 51 - 52, str. 809 Konstantin Edvardovič Ciolkovski (rusko Константи́н Эдуа́рдович Циолко́вский), ruski matematik, fizik, letalski, raketni konstruktor, inženir, pedagog in pisatelj, * 17. september 1857, Iževskoje, Rjazanska gubernija, Ruski imperij (sedaj republika Udmurtija, Rusija), † 19. september 1935, Kaluga, Sovjetska zveza (sedaj Rusija).
Novo!!: Enačba Ciolkovskega in Konstantin Edvardovič Ciolkovski · Poglej več »
Lorentzev faktor
Lorentzev fáktor (oznaka γ, relativistična gama) nastopa pri Lorentzevi transformaciji med inercialnima opazovalnima sistemoma, ki se relativno eden glede na drugega gibljeta s hitrostjo v: \frac.
Novo!!: Enačba Ciolkovskega in Lorentzev faktor · Poglej več »
Masa
merjenje mase (na sliki replika v pariškem muzeju Cité des Sciences et de l'Industrie) šeststrane prizme za uporabo pri tehntnicah – masa: 2 kg; višina: 49 mm; širina: 92 mm Mása (māza – ječmenova pita, gruda (testa)) je značilnost fizikalnih teles, ki meri količino snovi telesa.
Novo!!: Enačba Ciolkovskega in Masa · Poglej več »
Masni pretok
Másni pretòk (tudi másni tók; oznaka Φm) je določen z maso tekočine, ki steče v časovni enoti skozi izbrani presek: Kot masni pretok na enoto površine je določena gostota masnega toka.
Novo!!: Enačba Ciolkovskega in Masni pretok · Poglej več »
Meter na sekundo
Méter na sekúndo (oznaka m/s) je izpeljana enota mednarodnega sistema enot za hitrost.
Novo!!: Enačba Ciolkovskega in Meter na sekundo · Poglej več »
Naravni logaritem
potenco ''x''). y-os je asimptota. Narávni logarítem je logaritem z osnovo e, ki je iracionalna in transcendentna konstanta.
Novo!!: Enačba Ciolkovskega in Naravni logaritem · Poglej več »
Neraketna izstrelitev v vesolje
Neraketna izstrelitev v vesolje (– NRS) je način izstreljevanja tovora in ljudi v vesoljski prostor brez uporabe konvencionalnih raket ali pa samo z njihovo delno uporabo.
Novo!!: Enačba Ciolkovskega in Neraketna izstrelitev v vesolje · Poglej več »
Nizkozemeljska orbita
Primerjava orbit različnih satelitov Nizkozemeljska orbita – NZO ((LEO)) je orbita z višino med 160 kilometrov (čas orbite 88 minut) in 2000 kilometrov (čas orbite 127 minut).
Novo!!: Enačba Ciolkovskega in Nizkozemeljska orbita · Poglej več »
Peter Guthrie Tait
Peter Guthrie Tait, škotski fizik in matematik, * 28. april 1831, Dalkeith, Srednji Lothian, Škotska, † 4. julij 1901, Edinburg, Škotska.
Novo!!: Enačba Ciolkovskega in Peter Guthrie Tait · Poglej več »
Plin
Skladišče naravnega plina. Plín (oznaka G) je snov v takšnem agregatnem stanju, v katerem zavzame obliko posode, pri čemer ne ohranja stalne prostornine in ne tvori gladine, ampak zasede ves razpoložljiv prostor v posodi.
Novo!!: Enačba Ciolkovskega in Plin · Poglej več »
Posebna teorija relativnosti
svetlobnim stožcem pa so dogodki v prihodnosti. Pike so poljubni dogodki v prostoru-času. Odmik svetovnice od navpične smeri podaja relativno hitrost opazovalca. Pri pospeševanju opazovalca se izgled prostora-časa zelo spremeni. Posébna teoríja rélativnosti ali ~ ~ relatívnosti (skrajšano PTR) je fizikalna teorija, ki opisuje gibanje teles izven gravitacijskega polja.
Novo!!: Enačba Ciolkovskega in Posebna teorija relativnosti · Poglej več »
Pospešek
Pospéšek (oznaka a) je v fiziki kontravariantna vektorska količina, ki podaja spreminjanje hitrosti telesa v prostoru v časovni enoti.
Novo!!: Enačba Ciolkovskega in Pospešek · Poglej več »
Potisk
F-15 Eagle normalno deluje. Največji potisk je 79 kN brez dodatnega izgorevanja, drugače pa 129,7 kN. Potísk je reakcijska sila, ki nastane, ko sistem izvrže ali pospeši maso v eni smeri.
Novo!!: Enačba Ciolkovskega in Potisk · Poglej več »
Raketa
Mednarodno vesoljsko postajo Raketa je leteče telo na raketni pogon, ki je neodvisen od ozračja ali druge atmosfere.
Novo!!: Enačba Ciolkovskega in Raketa · Poglej več »
Raketni motor
RS-68 raketni motor Viking 5C Raketni motor, lahko tudi samo "Raketa", je tip reaktivnega motorja, ki uporablja shranjeno gorivo in oksidator za potisno silo (reakcijo) - po pravilih 3.
Novo!!: Enačba Ciolkovskega in Raketni motor · Poglej več »
Raketni motor na tekoče gorivo
Raketni motor na tekoče gorivo je vrsta raketnega motorja, ki uporablja goriva v tekočem agregatnem stanju.
Novo!!: Enačba Ciolkovskega in Raketni motor na tekoče gorivo · Poglej več »
Raketno gorivo
Raketno gorivo - (ang. propelant) je snov, ki je shranjena (po navadi v tanku) in se jo uporablja v obliki visokohitrostnega izpuha za potisk raket.
Novo!!: Enačba Ciolkovskega in Raketno gorivo · Poglej več »
Raketoplan
raketoplana Columbia na odpravi STS-1 12. aprila 1981 Raketoplan, vesoljsko letalo, vesoljski čolniček ali vesoljski taksi je vesoljsko plovilo s posadko z možnostjo večkratne uporabe, ki lahko tudi leti ali jadra kot zrakoplov v ozračju.
Novo!!: Enačba Ciolkovskega in Raketoplan · Poglej več »
Reaktivni motor
Delovanje turboventilatorskega motorja, svetlo roza je hladni obvodni zrak (''ang. bypass).'' Prerez turboreaktivnega motorja s sestavnimi deli Prvo letalo na reaktivni pogon Heinkel He-178 Reaktivni motor, (ang. Jet Engine), pogovorno tudi reakcijski motor, je tip letalskega motorja z notranjim zgorevanjem, ki ustvarja potisk s curkom visokohitrostnega izpuha - reakcijo.
Novo!!: Enačba Ciolkovskega in Reaktivni motor · Poglej več »
Robert Hutchings Goddard
Robert Hutchings Goddard, ameriški profesor, fizik, izumitelj in raketni inženir, * 5. oktober 1882, Worcester, Massachusetts, ZDA, † 10. avgust 1945, Baltimore, Maryland, ZDA.
Novo!!: Enačba Ciolkovskega in Robert Hutchings Goddard · Poglej več »
Siméon-Denis Poisson
Baron Siméon-Denis Poisson, francoski fizik, matematik in geometer, * 21. junij 1781, Pithiviers, departma Loiret, Francija, † 25. april 1840, Sceaux pri Parizu.
Novo!!: Enačba Ciolkovskega in Siméon-Denis Poisson · Poglej več »
Skalar
Skalár ali skalárna količina je v matematiki neusmerjena količina, ki je določena in izražana samo s številom (npr. dolžina, čas, temperatura, delo, moč,...). Izraz skalar je v matematiki protipomenka izraza vektor.
Novo!!: Enačba Ciolkovskega in Skalar · Poglej več »
Smodnik
Madžarski brezdimni smodnik REX v pločevinasti embalaži Brezdimni smodnik za šibrenice v kosmičih Smodníki oziroma deflagrácijske eksplozívne snoví so kemične eksplozivne snovi, ki sproščajo svojo energijo s hitrim zgorevanjem, pri čemer prehajajo iz trdnega agregatnega stanja v plinasto, ob tem v zaprtem prostoru nastaja visok pritisk.
Novo!!: Enačba Ciolkovskega in Smodnik · Poglej več »
Specifični impulz
Specifični impulz (oznaka Isp) je parameter, ki označuje učinkovitost (izkoristek) raketnih in reaktivnih motorjev.
Novo!!: Enačba Ciolkovskega in Specifični impulz · Poglej več »
SSTO
SSTO (angleška kratica za Single Stage To Orbit) je koncept vesoljskega plovila (rakete), ki bi se izstrelilo v orbito v samo eni stopnji, brez odmetavanja drugih stopenj (motorjev) med letom.
Novo!!: Enačba Ciolkovskega in SSTO · Poglej več »
Sunek sile
Prožni sunek Súnek síle (tudi impúlz; označba I, redkeje tudi J, N) je v mehaniki količina, ki spremeni gibalno količino gibajočega se telesa.
Novo!!: Enačba Ciolkovskega in Sunek sile · Poglej več »
Težni pospešek
Téžni pospéšek, pospéšek pròstega páda ali gravitácijski pospéšek (oznaka g) je pospešek, s katerim na Zemljinem površju telesa zaradi vpliva težnosti prosto padajo.
Novo!!: Enačba Ciolkovskega in Težni pospešek · Poglej več »
Težnost
Sonca. Téžnost ali gravitácijska sila je ena od štirih osnovnih interakcij v naravi.
Novo!!: Enačba Ciolkovskega in Težnost · Poglej več »
Tehnološki inštitut Massachusettsa
Logotip MIT 212px Tehnološki inštitut Massachusettsa (kratica MIT, izgovarjava em-aj-ti) je raziskovalna ustanova in univerza v Cambridgeu, Massachusetts, neposredno prek reke Charles River v mestnem predelu Back Bay.
Novo!!: Enačba Ciolkovskega in Tehnološki inštitut Massachusettsa · Poglej več »
Točkasto telo
točko (vijolični krog). kroženju Tóčkasto teló (ali másna tóčka, točkóvna mása, oziroma másni délec) je v fiziki idealizacija telesa, pri kateri se lahko njegove razsežnosti zanemari glede na njegove premike pri gibanju.
Novo!!: Enačba Ciolkovskega in Točkasto telo · Poglej več »
Trdogorivni potisnik
Trdogorivni "boosterji" na Space shuttle - najmočnejši raketni motorji na svetu Sestavni deli trdogorivnega potisnika na Space Shuttle Potisnik na trdo gorivo (ang. Solid Rocket Booster - SRB) "booster" je potisna naprava (raketa), ki uporablja raketne motorje na trdo gorivo.
Novo!!: Enačba Ciolkovskega in Trdogorivni potisnik · Poglej več »
Ubežna hitrost
Ubéžna hitróst (tudi drúga kózmična hitróst) je v fiziki za dano gravitacijsko polje najmanjša hitrost, ki jo telo potrebuje, da se brez pogona neskončno oddalji od vira gravitacijskega polja, oziroma da ne pade nazaj ali da ne ostane v tiru na določeni razdalji od izvora.
Novo!!: Enačba Ciolkovskega in Ubežna hitrost · Poglej več »
Upor sredstva
Upòr je v fiziki pojav, da na telo, ki se giblje v tekočini, deluje sila upora, ki ima nasprotno smer od smeri gibanja, ali pojav, da se tekočina upira pretakanju po cevi.
Novo!!: Enačba Ciolkovskega in Upor sredstva · Poglej več »
Variacijski račun
Variacíjski račún je področje matematične analize, ki obravnava ekstreme določenih integralov.
Novo!!: Enačba Ciolkovskega in Variacijski račun · Poglej več »
Veriga
Navita kovinska veriga Veriga je serijski sklop povezanih kosov, imenovanih členi, ki so običajno narejeni iz kovine, s splošnim značajem, podobnim lastnostim vrvi, saj je prožna in ukrivljena pri stiskanju, vendar linearna, toga in nosilna pri napetosti.
Novo!!: Enačba Ciolkovskega in Veriga · Poglej več »
Vesoljski polet
Zemljinem tiru po obisku posadke odprave STS-119 Vesóljski polèt je uporaba vesoljske tehnologije za dosego leta vesoljskega plovila v in skozi vesoljski prostor.
Novo!!: Enačba Ciolkovskega in Vesoljski polet · Poglej več »
Vesoljski top
Vesoljski top (ang. Space gun) tudi "Vernov top" (po Julesu Vernu) je velik top, ki se uporablja za izstreljevanje objektov iz površja Zemlje v vesolje.
Novo!!: Enačba Ciolkovskega in Vesoljski top · Poglej več »
Vesoljsko dvigalo
Vesoljsko dvigalo Vesoljsko dvigalo je koncept transportiranja tovora in ljudi z Zemlje v vesolje in obratno s pomočjo dvigala.
Novo!!: Enačba Ciolkovskega in Vesoljsko dvigalo · Poglej več »
Vesoljsko plovilo
Viking MVP Vesóljsko plovílo je vozilo, ki lahko potuje skozi vesoljski prostor.
Novo!!: Enačba Ciolkovskega in Vesoljsko plovilo · Poglej več »
Preusmerja sem:
Enačba idealne rakete, Formula Ciolkovskega, Oberthova enačba, Število Ciolkovskega.
