Kazalo
20 odnosi: Absolutni izsev, Daljnogled, Dvojna zvezda, Epoha (astronomija), Gredelj (ozvezdje), Katalog Henryja Draperja, Kemijski element, Kisik, Kroženje, Ozvezdje, Razdalja, Rimska cesta (galaksija), Snov, Sončeva masa, Sonce, Supernova, Svetla modra spremenljivka, Svetlobno leto, Vesoljski teleskop Hubble, Zemlja.
- Binarne zvezde
- Gouldova telesa
- Gredelj (ozvezdje)
- Hiperorjakinje tipa B
- Svetle modre spremenljivke
- Telesa v Katalogu Henry Draper
- Telesa v Katalogu svetlih zvezd
- Zvezde tipa O
Absolutni izsev
Absolútni izsèv, oziroma absolútna magnitúda je v astronomiji sij zvezde, kakršen je v resnici in ne kot ga vidimo z Zemlje.
Poglej Eta Gredlja in Absolutni izsev
Daljnogled
Nici Binokular ''Big Eyes'' ameriške mornarice Daljnoglèd ali teleskóp je optični instrument, s katerim dobimo povečano sliko oddaljenih predmetov.
Poglej Eta Gredlja in Daljnogled
Dvojna zvezda
HST dvojnega sistema Sirija, kjer se komponenta B (spodaj levo) lepo razloči Albireo (β Laboda) se v močnejšem daljnogledu razodene kot lepo kontrastno dvozvezdje. Ni znano ali zvezdi tvorita pravo dvozvezdje. Če krožita okoli skupnega središča, je njuna orbitalna perioda vsaj 100.000 let Dvojna zvezda (dvozvezdje ali dvojnica) je sistem dveh zvezd, ki zaradi gravitacije krožita druga okrog druge.
Poglej Eta Gredlja in Dvojna zvezda
Epoha (astronomija)
Epoha je v astronomiji trenutek, za katerega so podani podatki o koordinatah lege nebesnih teles ali elementih tirnice ali efemeride.
Poglej Eta Gredlja in Epoha (astronomija)
Gredelj (ozvezdje)
Gredelj (latinsko Carina) je ozvezdje na južnem nebu.
Poglej Eta Gredlja in Gredelj (ozvezdje)
Katalog Henryja Draperja
Katalog Henryja Draperja (HD) je astronomski zvezdni katalog, ki je bil objavljen med letoma 1918 in 1924.
Poglej Eta Gredlja in Katalog Henryja Draperja
Kemijski element
periodnem sistemu Kémijski element (tudi kémična prvína) je snov, ki je ni mogoče z nobenim kemijskim postopkom razstaviti na enostavnejše sestavine.
Poglej Eta Gredlja in Kemijski element
Kisik
Kisík je kemijski element s simbolom O in atomskim številom 8.
Poglej Eta Gredlja in Kisik
Kroženje
Króženje je poseben primer krivega gibanja, pri katerem se telo giblje po krožnici.
Poglej Eta Gredlja in Kroženje
Ozvezdje
Denderi Kozoroga Apianovi karti neba iz dela ''Astronomicum caesareum'' iz leta 1540 Ozvezdja v programu Celestia Ozvézdje (redkeje tudi konstelácija) je skupina zvezd, ki so navidezno zvezane druga z drugo v posebno podobo.
Poglej Eta Gredlja in Ozvezdje
Razdalja
Kilometrski kamen označuje razdaljo, oziroma oddaljenost od začetne postaje Človeške postave, ki stojijo na razdaljah druga od druge Razdálja je dolžina poti med dvema točkama.
Poglej Eta Gredlja in Razdalja
Rimska cesta (galaksija)
Doline smrti, 2007. Panoramska slika osvetlitvi v času nočnega neba Spitzerjevega vesoljskega daljnogleda so pokazale dva prevladujoča kraka in prečko Nasinega umetnika Williama Herschla iz leta 1785 na podlagi štetja zvezd. Osončje naj bi ležalo blizu središča SST Rímska césta (izposojeno iz drugih sodobnih jezikov pogosto tudi Mléčna césta; prevod latinskega poimenovanja Via Lactea, ki izvira iz starogrškega: Galaksías - gala, galactos - mleko; včasih imenovana preprosto Galaksíja) je spiralna galaksija s prečko v Krajevni skupini Krajevne nadjate (Nadjata Devica) skupaj z Andromedino galaksijo, M33 in dvema ducatoma majhnih galaksij.
Poglej Eta Gredlja in Rimska cesta (galaksija)
Snov
Snóv je po sodobnem pogledu vsaka znanstveno opazljiva entiteta.
Poglej Eta Gredlja in Snov
Sončeva masa
Sónčeva mása (oznaka m☉) je v astronomiji in astrofiziki enota za maso, ki se uporablja za izražanje in računanje mase galaksij, zvezd, planetov in drugih velikih nebesnih teles.
Poglej Eta Gredlja in Sončeva masa
Sonce
Sonce je osrednja točka našega Osončja.
Poglej Eta Gredlja in Sonce
Supernova
CXO Súpernóva je eksplozija na koncu življenja zvezde.
Poglej Eta Gredlja in Supernova
Svetla modra spremenljivka
Pištolina zvezda in meglica Svetla modra spremenljivka (kratica SMS, (LBV)) ali spremenljivka vrste S Zlate ribe (SDOR) označuje razred spremenljivih zvezd, ki imajo maso od 60 do 150 Sončevih in imajo poleg tega spremenljivi izsev.
Poglej Eta Gredlja in Svetla modra spremenljivka
Svetlobno leto
Sonca, leva rumena črta pa je tir kometa C/1910 A1. Notranja lupina je 1 svetlobni mesec. Svetlòbno léto (oznaka sv. l., mednarodna pa ly) je enota za dolžino in predstavlja razdaljo, ki jo svetloba premosti v enem julijanskem letu, v prostoru brez ovir neskončno daleč od gravitacijskih ali magnetnih polj.
Poglej Eta Gredlja in Svetlobno leto
Vesoljski teleskop Hubble
Vesoljski teleskop Hubble (tudi Hubblov vesoljski daljnogled;, okrajšano HST) je zrcalni daljnogled v tirnici okrog Zemlje.
Poglej Eta Gredlja in Vesoljski teleskop Hubble
Zemlja
Zemlja زمین je eden izmed planetov Osončja ter planet, na katerem so prisotni življenje, tekoča voda in človeštvo.
Poglej Eta Gredlja in Zemlja
Glej tudi
Binarne zvezde
Gouldova telesa
Gredelj (ozvezdje)
Hiperorjakinje tipa B
Svetle modre spremenljivke
Telesa v Katalogu Henry Draper
Telesa v Katalogu svetlih zvezd
Zvezde tipa O
Prav tako znan kot 231 G Carinae, Eta Argus, Eta Car, Eta Carinae, Eta Carinae A, Eta Navis, HD 93308, HR 4210, IRAS 10431-5925, Največja zvezda, Tseen She, Η Car, Η Carinae.