Logo
Unijapedija
Komunikacija
na voljo v Google Play
Novo! Naložite Unijapedija na vašem Android ™!
Namesti
Hitreje kot brskalnik!
 

Ernest Svetec

Index Ernest Svetec

Ernest Svetec (madžarsko Szvétecz Ernő), madžarsko-slovenski boljševiški propagandist in revolucionar, * 18. oktober 1892, Slovenska ves, † okrog 1925, Jakutija, Sovjetska zveza.

29 odnosi: Bela garda (Rusija), Beljak, Boljševiki, Celje, Gornja Radgona, Jakutija, Karpati, Koroška (vojvodina), Madžarščina, Mizar, Monošter, Oktobrska revolucija, Porabski Slovenci, Propaganda, Prva svetovna vojna, Revolucionar, Rusi, Ruska državljanska vojna, Sibirija, Sindikat, Slovenska ves, Slovensko Porabje, Sovjetska zveza, Vendel Krajcar, Vzhodna fronta (prva svetovna vojna), 18. oktober, 1892, 1925, 1982.

Bela garda (Rusija)

Belogardistični plakat »Za združeno Rusijo« iz leta 1919 Béla gárda (tudi béla armáda) je bila procarska vojska v času ruske državljanske vojne po oktobrski revoluciji.

Novo!!: Ernest Svetec in Bela garda (Rusija) · Poglej več »

Beljak

Beljak (nemška izgovorjava;, italijansko Villaco) je sedmo največje avstrijsko mesto in drugo največje mesto avstrijske zvezne dežele Koroške.

Novo!!: Ernest Svetec in Beljak · Poglej več »

Boljševiki

Boris Mihajlovič Kustodijev, ''Boljševik'', Olje na platnu, 1920, Državna galerija Tretjakova, Moskva Boljševíki so bili ruski socialni demokrati, ki so se povzpeli do oblasti v oktobrski revoluciji 1917.

Novo!!: Ernest Svetec in Boljševiki · Poglej več »

Celje

Celje (lokalna izgovorjava ali) je mesto in sedež istoimenske mestne občine v Republiki Sloveniji, ki leži ob sotočju rek Savinje in Voglajne v Spodnji Savinjski dolini.

Novo!!: Ernest Svetec in Celje · Poglej več »

Gornja Radgona

Gornja Radgona (je slovensko mesto ob meji z Avstrijo, sedež istoimenske občine, župnije in upravne enote. Leži na desnem bregu Mure ob regionalni cesti Maribor-Murska Sobota in ima 3052 prebivalcev. Gornja Radgona je nastala na pobočju Grajskega griča (nmv 265 m); od tod tudi ime »Gornja«. Pred letom 1918 je bila upravno povezana z danes avstrijsko Radgono (nemško Bad Radkersburg); leta 1907 je postala trg, po letu 1945 pa mesto. Slovenijo in Avstrijo povezuje čez Muro »most prijateljstva« iz leta 1969, ki je bil do uveljavitve Schengenskega sporazuma in vstopa Slovenije v Schengensko območje mejni prehod za mednarodni promet. Gornja Radgona ima pretežno kmetijsko zaledje z razvitim vinogradništvom. Je prepoznavno tudi kot sejemsko mesto. V mestu vsako leto Pomurski sejem d. d. organizira med drugim tudi mednarodni kmetijsko-živilski sejem, največjo tovrstno prireditev v Sloveniji.

Novo!!: Ernest Svetec in Gornja Radgona · Poglej več »

Jakutija

250px Jakutija (uradno Republika Saha (Jakutija),,, Sakha Öröspübülükete, Saha Sire) je avtonomna republika Ruske federacije v Daljnovzhodnem zveznem okrožju.

Novo!!: Ernest Svetec in Jakutija · Poglej več »

Karpati

Karpati so gorovje v Srednji in Vzhodni Evropi, ki se v loku razteza od Češke na severozahodu preko Slovaške, Poljske, Madžarske in Ukrajine do Romunije in Srbije na jugu. Dolgi so približno 1500 km, kar jih za Skandinavskim gorovjem (1700 km) uvršča na drugo mesto v Evropi. Najvišji del Karpatov so Visoke Tatre na meji med Slovaško in Poljsko, kjer višine vrhov presegajo 2600 m. Najvišji vrh je Gerlachovský štít (2.654,4 m). Drugi najvišji del Karpatov so Južni Karpati v Romuniji, kjer vrhovi presegajo 2500 m (Moldoveanu, 2544 m). Od Alp jih ločuje reka Donava. Karpati in Alpe se pogosto obravnavajo kot eno gorovje, vendar so orogenetsko povsem različni gorovji. Gorovje s svojimi obširnimi iglastimi gozdovi, v katerih v višjih predelih prevladuje navadna smreka, v nižjih predelih pa bukev, je habitat najštevilčnejše evropske populacije velikih sesalcev in vseh treh velikih plenilcev: rjavega medveda, volka in risa. So tudi eno zadnjih območij v Evropi, kjer avtohtono uspevata divja mačka in zober. Največja popolacija zveri je v Romuniji. V Karpatih raste več kot tretjina vseh evropskih rastlinskih vrst. V gorovju in njegovem vznožju so številni izviri termalnih in mineralnih vod. Tretjina evropskih termalnih in mineralnih vrelcev je v Romuniji. V Romuniji, večinoma v Karpatih, rastejo tudi drugi največji neokrnjeni gozdovi v Evropi. Večji so samo gozdovi v Rusiji, ki merijo 250.000 ha. V južnih Karpatih raste največji strnjen gozd v Evropi. Karpati se običajno delijo na tri glavne dele.

Novo!!: Ernest Svetec in Karpati · Poglej več »

Koroška (vojvodina)

Grb Vojvodine Koroške Vojvodina Koroška, samostojna vojvodina v Svetem rimskem cesarstvu ter pozneje dežela Avstrijske monarhije.

Novo!!: Ernest Svetec in Koroška (vojvodina) · Poglej več »

Madžarščina

Madžárščina (madžarsko magyar nyelv) je ugrofinski jezik s 14,5 milijoni govorcev, ki ga govori 10 milijonov Madžarov na Madžarskem, preostanek pa na določenih delih Romunije, Slovaške, Ukrajine, Srbije, Hrvaške, Avstrije in Slovenije, kjer je bil pred I. svetovno vojno ogrski (madžarski) del Avstro-Ogrske.

Novo!!: Ernest Svetec in Madžarščina · Poglej več »

Mizar

Mizar je lahko.

Novo!!: Ernest Svetec in Mizar · Poglej več »

Monošter

Monošter (madžarsko Szentgotthárd, nemško St. Gotthard) je mesto z 8881 prebivalci (2010) ob reki Rabi na skrajnem zahodu Madžarske tik ob meji z Avstrijo in okrog 10 km severno od meje s Slovenijo na Goričkem.

Novo!!: Ernest Svetec in Monošter · Poglej več »

Oktobrska revolucija

Kremlju, Moskva, 1917 Oktobrska revolucija je razširjen naziv za vstajo v Petrogradu v noči od 24.

Novo!!: Ernest Svetec in Oktobrska revolucija · Poglej več »

Porabski Slovenci

Bálint Bellosics: Slovenske hiše v 19. stoletju na Madžarskem Verici-Ritkarovci - ta tip naselij je značilen v Porabju. Porabski Slovenci je naziv za pripadnike slovenske manjšine, ki žive v vaseh južno od Monoštra na ozemlju današnje Madžarske, ki je znano tudi pod nazivom Slovensko Porabje.

Novo!!: Ernest Svetec in Porabski Slovenci · Poglej več »

Propaganda

2. svetovne vojne Propagánda je javno načrtno razširjanje različnih ideoloških nazorov.

Novo!!: Ernest Svetec in Propaganda · Poglej več »

Prva svetovna vojna

Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofio. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevne organizatorke napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Otomansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala prav tako nepričakovano, kot se je začela. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, Rusko, Nemško, Avstro-Ogrsko in Otomansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter nikoli končane vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.

Novo!!: Ernest Svetec in Prva svetovna vojna · Poglej več »

Revolucionar

Revolucionar je oseba, ki aktivno sodeluje v revoluciji.

Novo!!: Ernest Svetec in Revolucionar · Poglej več »

Rusi

Rúsi (rusko ру́сские; zastarelo великоро́ссы - Velikorúsi) so vzhodnoslovanski narod, ki živi v Rusiji in v drugih državah nekdanje Sovjetske zveze.

Novo!!: Ernest Svetec in Rusi · Poglej več »

Ruska državljanska vojna

Ruska državljanska vojna je bila državljanska vojna, ki je potekala na področju Ruskega imperija med letoma 1918 in 1922 ter je bila neposredna posledica ruske revolucije.

Novo!!: Ernest Svetec in Ruska državljanska vojna · Poglej več »

Sibirija

Sibirija (- Sibír; sibir v jeziku Tatarov pomeni »speča dežela«) je prostrano območje Rusije (okoli 75 % vse površine) in severnega Kazahstana, ki pokriva skoraj celotno Severno Azijo.

Novo!!: Ernest Svetec in Sibirija · Poglej več »

Sindikat

Izvor besede sindikat je grška beseda syndikos, ki pomeni skrbnik neke skupne zadeve.

Novo!!: Ernest Svetec in Sindikat · Poglej več »

Slovenska ves

Slovenska ves Slovenska ves (madžarsko Rábatótfalu, nemško Windischdorf, latinsko Villa Sclavorum) je naselje na Madžarskem, ki spada pod občino Monošter.

Novo!!: Ernest Svetec in Slovenska ves · Poglej več »

Slovensko Porabje

Slovensko Porabje je del skrajnega zahoda Madžarske (v Železni županiji), kjer živi slovenska manjšina (po neuradnih ocenah med 5000) Porabskih Slovencev.

Novo!!: Ernest Svetec in Slovensko Porabje · Poglej več »

Sovjetska zveza

Zveza sovjetskih socialističnih republik (ZSSR ali Sovjetska zveza; Sojuz sovetskih socialističeskih respublik, SSSR zapisano v cirilici kot Сою́з Сове́тских Социалисти́ческих Респу́блик) je bila zveza socialističnih republik, ki je obstajala od leta 1922 do leta 1991.

Novo!!: Ernest Svetec in Sovjetska zveza · Poglej več »

Vendel Krajcar

Vendel Krajcar (madžarsko Krajczár Vendel) madžarski slovenski komunistični aktivist.

Novo!!: Ernest Svetec in Vendel Krajcar · Poglej več »

Vzhodna fronta (prva svetovna vojna)

Vzhodna fronta (tudi ruska fronta) se nanaša na prizorišče prve svetovne vojne v Srednji in še posebej Vzhodni Evropi.

Novo!!: Ernest Svetec in Vzhodna fronta (prva svetovna vojna) · Poglej več »

18. oktober

18.

Novo!!: Ernest Svetec in 18. oktober · Poglej več »

1892

1892 (MDCCCXCII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.

Novo!!: Ernest Svetec in 1892 · Poglej več »

1925

1925 (MCMXXV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.

Novo!!: Ernest Svetec in 1925 · Poglej več »

1982

1982 (MCMLXXXII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek.

Novo!!: Ernest Svetec in 1982 · Poglej več »

OdhodniDohodne
Zdravo! Smo na Facebooku zdaj! »