Hitreje kot brskalnik!
20 odnosi: Fran Erjavec, Koča na gozdu, Kranjska Gora, Mojstrovka, Planinska postojanka, Planinski dom Tamar, Poštarski dom na Vršiču, Prisojnik, Prva svetovna vojna, Razširjena slovenska planinska pot, Seznam planinskih postojank v Sloveniji, Slemenova špica, Slovenska planinska pot, Slovensko planinsko društvo, Tičarjev dom na Vršiču, Travnik, Vršič, Wilhelm Voss, 1901, 1993.
Fran Erjavec
Fran Erjavec, slovenski naravoslovec, pisatelj in potopisec, * 4. september 1834, Ljubljana, Avstrijsko cesarstvo, † 12. januar 1887, Gorica, Avstro-Ogrska.
Novo!!: Erjavčeva koča na Vršiču in Fran Erjavec · Poglej več »
Koča na gozdu
Koča na gozdu (1226 m) je planinska postojanka, ki stoji ob cesti na Vršič, nad Veliko Pišnico.
Novo!!: Erjavčeva koča na Vršiču in Koča na gozdu · Poglej več »
Kranjska Gora
Kranjska Gora je naselje z okoli 1.500 prebivalci in središče občine Kranjska Gora in pomembno turistično ter zimskošportno središče, ki stoji v zgornjem delu Savske doline ob izlivu Pišnice v Savo Dolinko.
Novo!!: Erjavčeva koča na Vršiču in Kranjska Gora · Poglej več »
Mojstrovka
Zgornjesavske doline Mojstrovka je gora v Julijskih Alpah.
Novo!!: Erjavčeva koča na Vršiču in Mojstrovka · Poglej več »
Planinska postojanka
Planinska postojanka je planinski objekt, ki služi planinski oz.
Novo!!: Erjavčeva koča na Vršiču in Planinska postojanka · Poglej več »
Planinski dom Tamar
Planinski dom Tamar (1108 m) je planinska postojanka, ki stoji na začetku Tamarja, v zgornjem delu Planiške doline in je izhodišče poti za ture na Mojstrovke, Jalovec in Rateške Ponce.
Novo!!: Erjavčeva koča na Vršiču in Planinski dom Tamar · Poglej več »
Poštarski dom na Vršiču
Poštarski dom na Vršiču Poštarski dom (1688 m) je planinska koča na Vršiču.
Novo!!: Erjavčeva koča na Vršiču in Poštarski dom na Vršiču · Poglej več »
Prisojnik
Ajdovska deklica, okameneli obraz v severni steni Prisojnika Prisójnik ali Prísank je 2547 m visoka gora v Julijskih Alpah na razvodju med črnomorskim in jadranskim povodjem, v obdobju med obema vojnama tudi mejni vrh med Kraljevino Jugoslavijo in Italijo.
Novo!!: Erjavčeva koča na Vršiču in Prisojnik · Poglej več »
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.
Novo!!: Erjavčeva koča na Vršiču in Prva svetovna vojna · Poglej več »
Razširjena slovenska planinska pot
Razširjena Slovenska planinska pot je dopolnilo Slovenske planinske poti od Maribora do Ankarana in predstavlja seznam nekaj deset vrhov oziroma 'kontrolnih točk'.
Novo!!: Erjavčeva koča na Vršiču in Razširjena slovenska planinska pot · Poglej več »
Seznam planinskih postojank v Sloveniji
Seznam planinskih postojank v Sloveniji.
Novo!!: Erjavčeva koča na Vršiču in Seznam planinskih postojank v Sloveniji · Poglej več »
Slemenova špica
Planice. Slemenova špica, tudi Sleme, je 1911 mnm visoka gora v Julijskih Alpah.
Novo!!: Erjavčeva koča na Vršiču in Slemenova špica · Poglej več »
Slovenska planinska pot
bukvi Slovenska planinska pot je planinska pot od Maribora do Ankarana in se razteza po severnem in zahodnem delu slovenskega planinskega sveta.
Novo!!: Erjavčeva koča na Vršiču in Slovenska planinska pot · Poglej več »
Slovensko planinsko društvo
Slovenski planinsko društvo (kratica SPD) je nekdanje društvo slovenskih planincev, ki je delovalo od zadnjega desetletja 19. stoletja do konca druge svetovne vojne.
Novo!!: Erjavčeva koča na Vršiču in Slovensko planinsko društvo · Poglej več »
Tičarjev dom na Vršiču
Tičarjev dom na Vršiču, v ozadju Prisojnik. Tičarjev dom pozimi: v ozadju Hudičev steber in Prisojnik. Tičarjev dom na Vršiču (1620 m) je planinska postojanka, ki stoji tik ob cestnem prelazu Vršič.
Novo!!: Erjavčeva koča na Vršiču in Tičarjev dom na Vršiču · Poglej več »
Travnik
Travnik Travnik je ekosistem, v katerem med rastlinskimi vrstami prevladujejo trave in zelišča.
Novo!!: Erjavčeva koča na Vršiču in Travnik · Poglej več »
Vršič
Prelaz Vršič Prelaz Vršič Pogled na Julijske Alpe z Vršiča Vršič (1611 m) je najvišji slovenski cestni prelaz (tudi najvišji v Vzhodnih Julijskih Alpah), ki povezuje Kranjsko Goro (Gorenjsko) s Trento (Primorsko).
Novo!!: Erjavčeva koča na Vršiču in Vršič · Poglej več »
Wilhelm Voss
Wilhelm Voss, avstrijski botanik in mikolog, * 31. december 1849, Dunaj, † 30. marec 1895, Dunaj.
Novo!!: Erjavčeva koča na Vršiču in Wilhelm Voss · Poglej več »
1901
1901 (MCMI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.
Novo!!: Erjavčeva koča na Vršiču in 1901 · Poglej več »
1993
1993 (MCMXCIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek.
Novo!!: Erjavčeva koča na Vršiču in 1993 · Poglej več »
