Logo
Unijapedija
Komunikacija
na voljo v Google Play
Novo! Naložite Unijapedija na vašem Android ™!
Prost
Hitreje kot brskalnik!
 

Engelbert I. Spanheimski

Index Engelbert I. Spanheimski

Engelbert I. Spanheimski, grof v Pustriški dolini, mejni grof v Istri in solnograški odvetnik, morda tudi grof v Sponheimu in v grofiji Kraichgau, pripadnik plemiške rodbine Spanheimov,* ?, † 1.

28 odnosi: Šentpavel v Labotski dolini, Benediktinci, Benediktinski samostan svetega Pavla, Bernard Mariborski, Burgsponheim, Engelbert I. Spanheimski, Engelbert II. Spanheimski, Furlanija, Hedvika Spanheimska, Henrik IV. Koroški, Henrik IV. Nemški, Investitura, Istra, Koroška (vojvodina), Kraichgau, Nadškofija Salzburg, Oglejski patriarhat, Papeži, Pustriška dolina, Salzburg, Schwarzwald, Siegfried I. Spanheimski, Spanheimi, Sveto rimsko cesarstvo, 1070, 1090, 1091, 1096.

Šentpavel v Labotski dolini

Šentpavel v Labotski dolini (nemš.: Sankt Paul im Lavanttal) je trško mesto z okoli 1900 prebivalci (1. januar leta 2013) v okraju Volšperk (Wolfsberg) na avstrijskem Koroškem, občina pa jih ima okoli 3300 (2020).

Novo!!: Engelbert I. Spanheimski in Šentpavel v Labotski dolini · Poglej več »

Benediktinci

sv. Benedikt Nursijski, ustanovitelj reda Benediktinci so pripadniki najstarejšega meniškega reda v zahodni Evropi, kratica: OSB.

Novo!!: Engelbert I. Spanheimski in Benediktinci · Poglej več »

Benediktinski samostan svetega Pavla

Pogled z juga. V ospredju "Lobisserstöckl" (levo) in Hofrichterbau z glavnim portalom (v sredini Benediktinski samostan svetega Pavla v Labotski dolini na Spodnjem Koroškem v Avstriji je leta 1091 ustanovil grof Engelbert I. Spanheimski.

Novo!!: Engelbert I. Spanheimski in Benediktinski samostan svetega Pavla · Poglej več »

Bernard Mariborski

Bernard Mariborski, pripadnik rodbine Spanheimov, grof v koroških Trušnjah, mejni grof (markiz) Podravske krajine, odvetnik samostana Šentpavel in udeleženec druge križarske vojne.

Novo!!: Engelbert I. Spanheimski in Bernard Mariborski · Poglej več »

Burgsponheim

frankonskega gradu Sponheim v 19. stoletju. Danes hrib preraščajo drevesa, naselje Burgsponheim pa se nahaja zadaj Burgsponheim je grad, mesto in občina v okrožju Bad Kreuznach v Renskem palatinatu v zahodni Nemčiji.

Novo!!: Engelbert I. Spanheimski in Burgsponheim · Poglej več »

Engelbert I. Spanheimski

Engelbert I. Spanheimski, grof v Pustriški dolini, mejni grof v Istri in solnograški odvetnik, morda tudi grof v Sponheimu in v grofiji Kraichgau, pripadnik plemiške rodbine Spanheimov,* ?, † 1.

Novo!!: Engelbert I. Spanheimski in Engelbert I. Spanheimski · Poglej več »

Engelbert II. Spanheimski

Engelbert II.

Novo!!: Engelbert I. Spanheimski in Engelbert II. Spanheimski · Poglej več »

Furlanija

Furlanija (furlansko Friûl) je pokrajina v severovzhodni Italiji, ki sestavlja večino italijanske dežele Furlanija - Julijska krajina.

Novo!!: Engelbert I. Spanheimski in Furlanija · Poglej več »

Hedvika Spanheimska

Hedvika Spanheimska ali Hedviga Spanheimska, soproga Engelberta I. Spanheimskega, grofa v Pustriški dolini in solnograškega odvetnika.

Novo!!: Engelbert I. Spanheimski in Hedvika Spanheimska · Poglej več »

Henrik IV. Koroški

Henrik IV.

Novo!!: Engelbert I. Spanheimski in Henrik IV. Koroški · Poglej več »

Henrik IV. Nemški

Henrik IV., cesar Svetega rimskega cesarstva, nemški, italijanski, burgundski kralj, * 11. november 1050, Goslar, † 7. avgust 1106, Liège. Henrik IV. je znan po bojevanju s papeži in visokim plemstvom za ohranitev kraljeve in cesarske avtoritete in s tem povezanim romanjem v Cannoso. Rimsko-nemški kralj je postal šestleten. Posvetno in cerkveno plemstvo je znalo njegovo mladoletnost dobro izkoristiti v svoj prid. Takoj ko je petnajstleten zavladal samostojno, je skušal Henrik kraljevemu položaju, nekoliko nespretno in z opiranjem na nižje plemstvo, povrniti nekdanji ugled. Pri tem se mu je uprlo saško plemstvo. Henriku je uspelo zadušiti saški upor, a se je takoj za tem zapletel v spor s papežem Gregorjem VII., ki je Henrika izobčil. Izobčenje je dalo legitimnost nameri najvplivnejših nemških knezov, da kralja odstavijo. Da bi se temu izognil, se je osebno ponižal in šel prosit papeža v Canosso za odpuščanje, ki ga je tudi dobil (januarja 1077). Kljub temu so nemški knezi izvolili protikralja, Rudolfa Švabskega. Kralj in protikralj sta se nekaj let bojevala brez odločitve. Gregor VII. je Henrika ponovno izobčil. Leta 1080 pa je prišlo do odločitve: protikralj je v boju padel, Henrik pa je z vojaškim pohodom v Italijo pregnal Gregorja VII. iz Rima, postavil za protipapeža Klemena III. in se pustil od njega kronati za cesarja. Leta 1087 je dobil Henrik še močnejšega nasprotnika, diplomatsko spretnega papeža Urbana II., ki je z novim elanom nadaljeval Gregorjev boj. Proti njemu Henrik z vojsko, ki jo je ponovno pripeljal v Italijo, ni uspel. Nasprotno, papež je s pozivom na križarsko vojno pridobil večji del evropskega plemstva. Na svojo stran je pridobil tudi Henrikovega sina Konrada, ki ga je malo pred tem dal oče kronati za nemškega kralja. Henrik se tako niti ni mogel vrniti domov, dokler leta 1087 močni Welfi, gospodarji Bavarske, razočarani nad sodelovanjem s papežem, niso prestopili nazaj na Henrikovo stran; Henriku so odprli alpske prelaze in lahko se je vrnil v Nemčijo. V Nemčiji je polagoma spet uveljavil svojo oblast, odstavil Konrada in za svojega naslednika določil drugega sina, Henrika V. Leta 1099 je umrl papež Urban II. in leto za njim tudi protipapež. Cerkvenega razkola ni bilo več in Henrik je iskal pot do sprave. Vendar Urbanov naslednik, papež Pashal II., za to ni imel posluha. Avtoriteta izobčenega kralja je vse boj kopnela tudi v Nemčiji. Leta 1104 ga je izdal še drugi sin, Henrik V., in stopil na čelo bavarskih upornikov. S prevaro je prijel očeta in ga prisilil, da se je odpovedal prestolu.

Novo!!: Engelbert I. Spanheimski in Henrik IV. Nemški · Poglej več »

Investitura

Investitura, iz latinščine (predlog v in glagol vestire, 'obleka' iz vestis, 'ogrinjalo'), je formalna namestitev (umestitev) na neko funkcijo.

Novo!!: Engelbert I. Spanheimski in Investitura · Poglej več »

Istra

Istra (italijansko Istria) je zgodovinska regija in geografska enota, ki obsega istoimenski polotok v jugozahodni Sloveniji in zahodni Hrvaški, na severovzhodni obali Jadranskega morja.

Novo!!: Engelbert I. Spanheimski in Istra · Poglej več »

Koroška (vojvodina)

Vojvodina Koroška, samostojna vojvodina v Svetem rimskem cesarstvu ter pozneje dežela Avstrijske monarhije.

Novo!!: Engelbert I. Spanheimski in Koroška (vojvodina) · Poglej več »

Kraichgau

Zemljevid področja Kraichgau; njegove meje so prikazane v rjavi barvi Kraichgau je hribovito področje na jugozahodu Nemčije oziroma na severozahodu Baden-Württemberga.

Novo!!: Engelbert I. Spanheimski in Kraichgau · Poglej več »

Nadškofija Salzburg

Nadškofija Salzburg je nadškofija in metropolija Rimskokatoliške cerkve, ena izmed dveh v Avstriji (poleg Nadškofije Dunaj).

Novo!!: Engelbert I. Spanheimski in Nadškofija Salzburg · Poglej več »

Oglejski patriarhat

''Oglejska bazilika'', nekdaj sedež patriarhata Oglejski patriarhat je zgodovinsko ime za ozemlje pod cerkveno in posvetno oblastjo patriarhov iz Ogleja, ki je bilo zelo pomembno predvsem zaradi geostrateške lege med Alpami in Jadranom.

Novo!!: Engelbert I. Spanheimski in Oglejski patriarhat · Poglej več »

Papeži

Papeži je naselje v Občini Osilnica.

Novo!!: Engelbert I. Spanheimski in Papeži · Poglej več »

Pustriška dolina

Pustriška dolina, izvorno Pusta dolina (italijansko Val Pusteria, nemško Pustertal, ladinsko Val de Puster) je alpska dolina v Italiji, v kateri je sedež lokalne upravne skupnosti (Bezirksgemeinschaft) na vzhodnem Južnem Tirolskem.

Novo!!: Engelbert I. Spanheimski in Pustriška dolina · Poglej več »

Salzburg

Pogled na mesto iz trdnjave Panorama Altstadta s trdnjavo in Kapuzinerberg Trdnjava Hohensalzburg Pogled na mesto iz Gersberga Salzburg (avstrobavarsko Soizbuag, zastarelo slovensko tudi Solnograd) je prestolnica istoimenske avstrijske zvezne dežele in obenem kot največje mesto v njej tudi edino s posebnim statutom.

Novo!!: Engelbert I. Spanheimski in Salzburg · Poglej več »

Schwarzwald

Schwarzwald je veliko gozdnato gorovje v jugozahodni Nemčiji, v zvezni deželi Baden-Württemberg, ki ga na zahodu in jugu omejuje dolina Rena in leži blizu meje s Francijo in Švico.

Novo!!: Engelbert I. Spanheimski in Schwarzwald · Poglej več »

Siegfried I. Spanheimski

Razvaline Siegfriedovega rodnega gradu Sponheim Siegfried I. Spanheimski, prednik plemiške rodbine lavantinskih Spanheimov, mejni grof v Ogrski krajini, grof v Pustrici, *?, † 1065 v Bolgariji.

Novo!!: Engelbert I. Spanheimski in Siegfried I. Spanheimski · Poglej več »

Spanheimi

Spanheimi ali Sponheimi so bili srednjeveška plemiška rodbina v Svetem rimskem cesarstvu.

Novo!!: Engelbert I. Spanheimski in Spanheimi · Poglej več »

Sveto rimsko cesarstvo

Sveto rimsko cesarstvo (latinsko Sacrum Romanum Imperium, nemško Heiliges Römisches Reich), po letu 1512 znano tudi kot Sveto rimsko cesarstvo nemškega naroda, je bila politična entiteta v zahodni, srednji in južni Evropi, ki se je razvila v zgodnjem srednjem veku in trajala do ukinitve med napoleonskimi vojnami leta 1806.

Novo!!: Engelbert I. Spanheimski in Sveto rimsko cesarstvo · Poglej več »

1070

1070 (MLXX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.

Novo!!: Engelbert I. Spanheimski in 1070 · Poglej več »

1090

1090 (MXC) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.

Novo!!: Engelbert I. Spanheimski in 1090 · Poglej več »

1091

1091 (MXCI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.

Novo!!: Engelbert I. Spanheimski in 1091 · Poglej več »

1096

1096 (MXCVI) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.

Novo!!: Engelbert I. Spanheimski in 1096 · Poglej več »

Preusmerja sem:

Engelbert I. Spanheim, Engelbert I. Sponheimski (Istrski).

OdhodniDohodne
Zdravo! Smo na Facebooku zdaj! »