Hitreje kot brskalnik!
41 odnosi: Aden, Al-Idrizi, Aleksandrija, Čenaj, Beneška republika, Bronasta doba, Butan (država), Cimet, Dardžiling, Enokaličnice, Gvatemala, Himalaja, Hipokrat, Indija, Indijska podcelina, Indonezija, Jemen, Jugovzhodna Azija, Kardamom, Kari, Kava, Kritosemenke, Kuvajt, Levant, Linearna pisava B, Malezija, Mikene, Mikenska doba, Mumbaj, Nageljnove žbice, Nepal, Perzijski zaliv, Prva svetovna vojna, Rastline, Sanskrt, Sikim, Tanzanija, Teofrast, Tona, Začimba, Znanstvena klasifikacija živih bitij.
Aden
Aden je lahko.
Novo!!: Kardamom in Aden · Poglej več »
Al-Idrizi
Al-Idrizi (tudi al-Idrisi, pravo ime Abu 'Abd Alah Mohamed Ibn Mohamed Ibn 'Abd Alah Ibn Idris al-Hamudi al-Hasani (imenovan Aš-Šarif (eš-Šerif),, latinizirano Dreses), arabski geograf, kartograf, popotnik in botanik, * 1100, Sabtah (sedaj Ceuta, španska enklava v Maroku), † 1165 ali 1166, Sicilija ali Sabtah. Rogerija II. Je eden najboljših antičnih zemljevidov sveta Uvodni pregled v Al-Idrizijevi ''Tabula Rogeriana''. Jug je na vrhu.
Novo!!: Kardamom in Al-Idrizi · Poglej več »
Aleksandrija
Aleksandríja (arabsko الإسكندري, Iskenderia) je mesto in glavno morsko pristanišče v Egiptu ob Sredozemskem morju.
Novo!!: Kardamom in Aleksandrija · Poglej več »
Čenaj
Čenaj, (tamilsko சென்னை, pred letom 1996 Madras) je četrto največje mesto v Indiji in glavno mesto južnoindijske države Tamil Nadu.
Novo!!: Kardamom in Čenaj · Poglej več »
Beneška republika
Beneška republika (beneško Serenìssima Repùblica Vèneta, latinsko Venetiarum Res Publica) je bila mestna država, osnovana v 9.
Novo!!: Kardamom in Beneška republika · Poglej več »
Bronasta doba
Muséum de Toulouse Bronasta doba je doba v razvoju civilizacij med letoma 2300 in 800 pr.n. št., v kateri so z najnaprednejšimi metalurškimi postopki uspeli pridobiti baker iz surove rude in mu primešali zmesi ter tako dobili bron.
Novo!!: Kardamom in Bronasta doba · Poglej več »
Butan (država)
Butan (Dzongkha འབྲུག་ཡུལ Dru Ü, ʈʂɦu yː) uradno Kraljevina Butan, je mala gorska država v južni Aziji v himalajskem pogorju med Indijo na jugu, vzhodu, zahodu in Kitajsko na severu.
Novo!!: Kardamom in Butan (država) · Poglej več »
Cimet
Cimetove paličice Cimet je začimba, predvsem za sladke jedi.
Novo!!: Kardamom in Cimet · Poglej več »
Dardžiling
Dardžiling (দার্জিলিং, Darjeeling) je mestece in občina v indijski zvezni državi Zahodna Bengalija.
Novo!!: Kardamom in Dardžiling · Poglej več »
Enokaličnice
Enokaličnice (znanstveno ime Monocotyledones) so ena od dveh glavnih skupin semenk, ki so ime dobile po lastnosti, da imajo njihova semena en klični list, čeprav obstajajo pri tem tudi izjeme.
Novo!!: Kardamom in Enokaličnice · Poglej več »
Gvatemala
Gvatemala, je država v Srednji Ameriki.
Novo!!: Kardamom in Gvatemala · Poglej več »
Himalaja
Himalája je najvišje gorstvo v Aziji, ki ločuje Indijsko podcelino od Tibetanske visoke planote.
Novo!!: Kardamom in Himalaja · Poglej več »
Hipokrat
Hipókrat s Kósa (grško Ιπποκράτης: Ippokrátes), grški antični zdravnik, * okoli 460 pr. n. št., egejski otok Kos, Grčija, † okoli 380 pr. n. št., Larisa, Tesalija, Grčija.
Novo!!: Kardamom in Hipokrat · Poglej več »
Indija
Indija (uradno Republika Indija; hindi: भारत गणराज्य Bhārat gaṇarājya) je država v Južni Aziji.
Novo!!: Kardamom in Indija · Poglej več »
Indijska podcelina
Indijska podcelina Reliefni zemljevid Indijske podceline Satelitski posnetek Indijske podceline Índijska pòdcelina je območje v Južni Aziji, kjer žive narodi Indije, Bangladeša, Pakistana, Šrilanke in kjer so tudi deli Nepala, Butana, Mjanmara in nekatera sporna ozemlja, ki jih trenutno nadzoruje Ljudska republika Kitajska.
Novo!!: Kardamom in Indijska podcelina · Poglej več »
Indonezija
Republika Indonezija je država v Jugovzhodni Aziji, ki zavzema veliko otočje med Indokino in Avstralijo, med Indijskim oceanom in Tihim oceanom.
Novo!!: Kardamom in Indonezija · Poglej več »
Jemen
Republika Jemen (kratko jemensko: Al Yaman) je islamska predsedniška republika, ki leži na jugozahodu Arabskega polotoka.
Novo!!: Kardamom in Jemen · Poglej več »
Jugovzhodna Azija
Položaj jugovzhodne Azije Jugovzhodna Azija je podregija Azije, ki leži na stičišču tektonskih plošč, kar se kaže v potresoslovski in ognjeniški aktivnosti.
Novo!!: Kardamom in Jugovzhodna Azija · Poglej več »
Kardamom
Kardamóm je začimba narejena iz semen več rastlin iz rodov znanstveno ime Elettaria cardamomum in Amomum iz družine Zingiberaceae.
Novo!!: Kardamom in Kardamom · Poglej več »
Kari
Kari je lahko.
Novo!!: Kardamom in Kari · Poglej več »
Kava
Zrna kave Skodelica kave Káva je napitek iz prevretih zmletih zrn rastline kavovca.
Novo!!: Kardamom in Kava · Poglej več »
Kritosemenke
Krítoseménke so dominantna in najbolj poznana skupina kopenskih rastlin.
Novo!!: Kardamom in Kritosemenke · Poglej več »
Kuvajt
Kuvajt (Dawlat al-Kuwajt) je majhna, a z nafto bogata monarhija ob obali Perzijskega zaliva, ki na severu meji na Irak, na jugu pa na Saudovo Arabijo.
Novo!!: Kardamom in Kuvajt · Poglej več »
Levant
Levant je geografska, zgodovinska in kulturna regija, ki v širšem smislu označuje prostor vzhodnega Sredozemlja oz.
Novo!!: Kardamom in Levant · Poglej več »
Linearna pisava B
Linearna pisava B je večinoma zlogovni grafični sistem, ki so ga v drugi polovici drugega tisočletja pred našim štetjem uporabljali za zapisovanje stare oblike grščine.
Novo!!: Kardamom in Linearna pisava B · Poglej več »
Malezija
Malezija je obmorska država v Jugovzhodni Aziji.
Novo!!: Kardamom in Malezija · Poglej več »
Mikene
Mikene (grško Μυκῆναι Mykēnai), (angleško Mycenae) so arheološko najdišče v Grčiji, okoli 90 km jugozahodno od Aten na severovzhodnem delu polotoka Peloponeza.
Novo!!: Kardamom in Mikene · Poglej več »
Mikenska doba
Mikenska doba (ali mikenska civilizacija ali mikenska Grčija) je bila zadnji del bronaste dobe v antični Grčiji (okoli 1600–1100 pred našim štetjem).
Novo!!: Kardamom in Mikenska doba · Poglej več »
Mumbaj
Mumbaj (izvorno Mumbai, Marathi मुंबई, nekdaj Bombaj) je mesto v Indiji, prestolnica zvezne države Maharaštra, ki je z okrog 14 milijoni prebivalcev drugo največje mesto na svetu, če pa upoštevamo celotno metropolitansko območje, je Mumbaj z 19 milijoni prebivalcev četrto največje tako območje na svetu.
Novo!!: Kardamom in Mumbaj · Poglej več »
Nageljnove žbice
Nageljnove žbice (klinčki) so močno dišeči in pekoči posušeni cvetni popki dišečega klinčevca (Syzygium aromaticum).
Novo!!: Kardamom in Nageljnove žbice · Poglej več »
Nepal
Nepál (nepalsko नेपाल Nepāl), uradno Federativna demokratična republika Nepal (nepalsko सङ्घीय लोकतान्त्रिक गणतन्त्र नेपाल Saṅghīya Lokatāntrik Gaṇatantra Nepal), je celinska država v južni Aziji.
Novo!!: Kardamom in Nepal · Poglej več »
Perzijski zaliv
Perzijski zaliv Perzijski zaliv (tudi Perzijsko-arabski zaliv ali Perzijsko morje; latinsko Sinus Persicus) je del Indijskega oceana med Iranom, Irakom, Saudovo Arabijo in Kuvajtom.
Novo!!: Kardamom in Perzijski zaliv · Poglej več »
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.
Novo!!: Kardamom in Prva svetovna vojna · Poglej več »
Rastline
Rastlíne (znanstveno ime Plantae) so eno izmed kraljestev živih bitij, v katerega uvrščamo približno 300.000 danes znanih vrst.
Novo!!: Kardamom in Rastline · Poglej več »
Sanskrt
devanāgarī Sanskŕt (devanāgarī/nāgarī) je klasični jezik Indijske podceline ter klasični jezik hinduizma in drugih indijskih religij.
Novo!!: Kardamom in Sanskrt · Poglej več »
Sikim
Sikim (sikimski jezik: སུ་ཁྱིམ་) je zvezna indijska država v severni Indiji.
Novo!!: Kardamom in Sikim · Poglej več »
Tanzanija
Združena republika Tanzanija (svahilsko Jamhuri ya Muungano wa Tanzania) ali krajše Tanzanija je vzhodnoafriška obmorska država, nastala z združitvijo Tanganjike in Zanzibarja leta 1964.
Novo!!: Kardamom in Tanzanija · Poglej več »
Teofrast
Teofrast, starogrški filozof in utemeljitelj botanike, * ok.
Novo!!: Kardamom in Teofrast · Poglej več »
Tona
Prometni znak za omejitev mase vozil (tu osem ton), ki lahko prečkajo šibak most Tóna (tudi métrična tóna) je fizikalna enota za maso, enaka 1000 kilogramov.
Novo!!: Kardamom in Tona · Poglej več »
Začimba
Ponudba začimb na tržnici v Agadirju (Maroko) Začimba je rastlina ali njen del (list, cvet, steblo, plod, korenina), ki zaradi svoje vsebine da jedem okus in vonj.
Novo!!: Kardamom in Začimba · Poglej več »
Znanstvena klasifikacija živih bitij
150px Znanstvena klasifikacija ali biološka klasifikacija pomeni razvrščanje živih bitij po znanstvenih merilih.
Novo!!: Kardamom in Znanstvena klasifikacija živih bitij · Poglej več »
Preusmerja sem:
Elettaria, Elettaria cardamomum.
