Logo
Unijapedija
Komunikacija
na voljo v Google Play
Novo! Naložite Unijapedija na vašem Android ™!
Prenesti
Hitreje kot brskalnik!
 

Elektron (zlata zlitina)

Index Elektron (zlata zlitina)

'Žice' samorodnega elektrona; Smuggler-Union Mine, Colorado, ZDA Lidijski kovanec iz elektrona, vreden tretjino staterja, zgodnje 6. stoletje pr. n. št. Reka Pactolus, iz katere so Lidijci izpirali elektron za svoje kovance. Skleda z mitološkimi prizori; Idalion, Ciper, 8.-7. stoletje pr. n. št. Broška; nekropola v Karmeirosu, Rodos, okoli 625–600 pr. n. š. Mumificirana moška glava, pokrita z elektronom; Stari Egipt Elektron (latinsko electrum iz grškega èlektron) je samorodna zlitina zlata in srebraHugh Chisholm, urednik (1911).

38 odnosi: Aleksej I. Komnen, Aliat II., Analizna kemija, Anatolija, Artemidin tempelj v Efezu, Baker, Bizantinsko cesarstvo, Efez, Elektrika, Elektron, Elektrostatika, Fokaja, Grki, Herodot, Jantar, Kartagina (občina), Krez, Latinščina, Lidija, Mitilena, Nikelj, Nobelova nagrada, Obelisk, Odisej, Paladij, Peta egipčanska dinastija, Piramidion, Platina, Plinij starejši, Sahure, Sarde, Slovar slovenskega knjižnega jezika, Srebro, Staro egipčansko kraljestvo, Tanak, Združene države Amerike, Zlato, Zlitina.

Aleksej I. Komnen

Aleksej I. Komnen (grško Αλέξιος Α' Κομνηνός, Alexios I Komnēnos; latinsko Alexius I Comnenus), bizantinski cesar (1081–1118), * 1048, † 15. avgust 1118.

Novo!!: Elektron (zlata zlitina) in Aleksej I. Komnen · Poglej več »

Aliat II.

Aliat II., lidijski kralj, vladal od 619 pr.

Novo!!: Elektron (zlata zlitina) in Aliat II. · Poglej več »

Analizna kemija

Laboratorij za plinsko kromatografijo Analizna kemija je področje kemije, ki preučuje ločevanje, prepoznavanje in kvantificiranje kemičnih sestavin naravnih in umetnih snovi.

Novo!!: Elektron (zlata zlitina) in Analizna kemija · Poglej več »

Anatolija

Nasin satelitski posnetek Anatolije Anatólija (turško Anadolu, iz grščine ανατολη - »sončni vzhod«; primerjaj Orient in Levant) ali Mala Azija (iz latinščine Asia Minor) je polotok v jugozahodni Aziji, ki danes predstavlja azijski del Turčije.

Novo!!: Elektron (zlata zlitina) in Anatolija · Poglej več »

Artemidin tempelj v Efezu

Artemidin tempelj ali Artemizijon (grško Ἀρτεμίσιον, turško Artemis Tapınağı), manj znan kot Dianin tempelj, je bil grški tempelj, posvečen boginji Artemidi.

Novo!!: Elektron (zlata zlitina) in Artemidin tempelj v Efezu · Poglej več »

Baker

Baker je kemični element s simbolom Cu (iz) in atomskim številom 29.

Novo!!: Elektron (zlata zlitina) in Baker · Poglej več »

Bizantinsko cesarstvo

Bizantinsko cesarstvo ali Vzhodno Rimsko cesarstvo je bil vzhodni, pretežno grško govoreči del razpadlega Rimskega cesarstva.

Novo!!: Elektron (zlata zlitina) in Bizantinsko cesarstvo · Poglej več »

Efez

Efez (/ ɛfəsəs /; grško Ἔφεσος Efezi, turško: Efes, iz hetitščine Apasa) je bilo staro grško mesto na obali Jonije, tri kilometre jugozahodno od današnjega Seldžuka v provinci Izmir, Turčija.

Novo!!: Elektron (zlata zlitina) in Efez · Poglej več »

Elektrika

Strela je ena najbolj dramatičnih pojavov, povezanih z elektriko Eléktrika je navadno sopomenka za električni naboj, lastnost nekaterih osnovnih delcev (npr. elektron ali proton), da nanje deluje električno polje, kot tudi, da sami ustvarjajo okoli sebe električno polje, kar vodi v privlačne ali odbojne sile med njimi.

Novo!!: Elektron (zlata zlitina) in Elektrika · Poglej več »

Elektron

Elektrón je obstojen osnovni delec z maso 9,10 kg (0,511 MeV/c2) in negativnim električnim nabojem 1,6 As.

Novo!!: Elektron (zlata zlitina) in Elektron · Poglej več »

Elektrostatika

Primer elektrostatike Elektrostátika preučuje mirujoče električne naboje, njihovo električno polje in sile med njimi.

Novo!!: Elektron (zlata zlitina) in Elektrostatika · Poglej več »

Fokaja

Fokaja ali Fokeja (starogrško, Fókaia, sedanja Foça, Turčija) je bila staroveško jonsko mesto v zahodni Anatoliji.

Novo!!: Elektron (zlata zlitina) in Fokaja · Poglej več »

Grki

Grki ali Heleni (grško Έλληνες, Éllines) so etnična skupina in narod, ki izvira iz Grčije, Cipra, južne Albanije, Anatolije, delov Italije in Egipta ter v manjšem obsegu drugih okoliških držav v vzhodnem Sredozemlju in ob Črnem morju.

Novo!!: Elektron (zlata zlitina) in Grki · Poglej več »

Herodot

Heródot, starogrški zgodovinar, * okoli 485 pr. n. št., Halikarnas, (sedaj Bodrum, Turčija), † okoli 420 pr. n. št., verjetno Atene ali Turioi, južna Italija.

Novo!!: Elektron (zlata zlitina) in Herodot · Poglej več »

Jantar

Jantar (inclusion - Baltic amber - Coleoptera, Cerambycidae) Jantar je fosilizirana smola.

Novo!!: Elektron (zlata zlitina) in Jantar · Poglej več »

Kartagina (občina)

Kartagina je občina v guvernatu Tunis v Tuniziji.

Novo!!: Elektron (zlata zlitina) in Kartagina (občina) · Poglej več »

Krez

Lidijski kralj Krez na sliki Clauda Vignona ''Prilika o služabniku, ki ni maral odpustiti'',1629 atiška rdeča amfora, 500.–490 pr. n. št., Louvre (G 197) Krez (grško Κροῖσος, Kroisos; 595 pr. n. št. - datum smrti neznan), lidijski kralj, ki je po Herodotu vladal 14 let vladal 560 pr. n. št. do okoli 546 pr. n. št..

Novo!!: Elektron (zlata zlitina) in Krez · Poglej več »

Latinščina

Latinščina (latinsko lingua Latina) je antični indoevropski jezik in eden od dveh klasičnih jezikov Evrope.

Novo!!: Elektron (zlata zlitina) in Latinščina · Poglej več »

Lidija

Obseg Lidije (rumeno) in Lidijskega kraljestva (zeleno) Lidija (asirsko Luddu, starogrško Λυδία: Lidía, latinsko Lydia), pokrajina in starodavno kraljestvo v Mali Aziji, znana tudi kot Meonija (Maionija ali polatinjeno Mæonija). Ime je dobila po kralju Meoniju Lidu. Glavno mesto je bilo Sarde (Sardes) na reki Paktol, za katero so pravili, da je polna zlatega peska. V Lidiji so med prvimi začeli kovati kovance in njeno ime je postalo soznačnica za bogastvo, Sarde pa soznačnica za lepo mesto.

Novo!!: Elektron (zlata zlitina) in Lidija · Poglej več »

Mitilena

Mitilena (grško Mytilini) je mesto na jugovhodu otoka Lezbosa, ustanovljeno v 11.

Novo!!: Elektron (zlata zlitina) in Mitilena · Poglej več »

Nikelj

Níkelj (latinsko niccolum) je kovinski kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Ni in atomsko število 28.

Novo!!: Elektron (zlata zlitina) in Nikelj · Poglej več »

Nobelova nagrada

Nobelova nagrada (švedsko Nobelpriset, norveško Nobelprisen) je vsaka od petih nagrad, ki se podeljujejo enkrat letno za izjemne raziskovalne dosežke, izjemne tehnološke izume ali izjemne prispevke družbi v petih kategorijah.

Novo!!: Elektron (zlata zlitina) in Nobelova nagrada · Poglej več »

Obelisk

Trojanah Obelísk (obeliskos iz obelos − kopje; šiljast steber) je visok monoliten kamnit spomenik kvadratnega prereza, ki se na vrhu zaključi s piramido.

Novo!!: Elektron (zlata zlitina) in Obelisk · Poglej več »

Odisej

Doprsni kip Odiseja Odisej (Ulikses) je bil v grški mitologiji kralj grškega otoka Itaka, sin Avtolikove hčere Antikleje in Laerta (ali Sizifa), mož Penelope in oče Telemaha.

Novo!!: Elektron (zlata zlitina) in Odisej · Poglej več »

Paladij

Paládij je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Pd in atomsko število 46.

Novo!!: Elektron (zlata zlitina) in Paladij · Poglej več »

Peta egipčanska dinastija

Peta dinastija Starega egipčanskega kraljestva je vladala približno 150 let od okoli 2494 do 2345 pr.

Novo!!: Elektron (zlata zlitina) in Peta egipčanska dinastija · Poglej več »

Piramidion

Kairu Amenemheta III. at Dahshur Rdeče piramide v Dahšurju Piramidion je najvišji del ali vršni kamen egipčanske piramide ali obeliska.

Novo!!: Elektron (zlata zlitina) in Piramidion · Poglej več »

Platina

Plátina (latinsko platinum) je kemični element.

Novo!!: Elektron (zlata zlitina) in Platina · Poglej več »

Plinij starejši

Gaj Cecilij Sekund Plinij starejši (latinsko Caius (Gaius) Cecilius Secundus Plinius major), rimski pisec, učenjak in častnik, * 23, Novum Comum, danes Como, Lombardija, Italija, † 24. avgust 79, Stabiae pri Neaplju ob izbruhu Vezuva.

Novo!!: Elektron (zlata zlitina) in Plinij starejši · Poglej več »

Sahure

Sahure (helenizirano) je bil drugi faraon iz Pete egipčanske dnastije, ki je vladal dvanajst let v zgodnjem 25.

Novo!!: Elektron (zlata zlitina) in Sahure · Poglej več »

Sarde

Sarde (ali Sardes; lidijsko 𐤳𐤱𐤠𐤭𐤣 Sfard; starogrško Σάρδεις Sardeis; staroperzijsko 𐎿𐎱𐎼𐎭 Sparda) je starodavno mesto, kjer je danes sodobni Sart (Sartmahmut pred 19. oktobrom 2005) v Turčiji v provinci Manisa.

Novo!!: Elektron (zlata zlitina) in Sarde · Poglej več »

Slovar slovenskega knjižnega jezika

Slovar slovenskega knjižnega jezika, krajše SSKJ, je slovar, ki je nastal na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.

Novo!!: Elektron (zlata zlitina) in Slovar slovenskega knjižnega jezika · Poglej več »

Srebro

Srebro je kemični element s simbolom Ag (iz latinskega, ki izhaja iz proto-indoevropskega ''h₂erǵ'': "sijoča" ali "bela" kovina ali snov) in atomskim številom 47.

Novo!!: Elektron (zlata zlitina) in Srebro · Poglej več »

Staro egipčansko kraljestvo

Staro egipčansko kraljestvo je obdobje v 3.

Novo!!: Elektron (zlata zlitina) in Staro egipčansko kraljestvo · Poglej več »

Tanak

Tanak (תַּנַ"ךְ) je sopomensko poimenovanje za Hebrejsko Biblijo, akronim iz prvih hebrejskih črk, s katerimi se začenjajo trije tradicionalni deli Mazoretskega besedila: Torah, Nevi'im in Ketuvim.

Novo!!: Elektron (zlata zlitina) in Tanak · Poglej več »

Združene države Amerike

Združene države Amerike (tudi Združene države, ZDA; angleško United States of America) so zvezna republika v Severni Ameriki, sestavljena iz 50 zveznih držav (48 geografsko povezanih in dveh ločenih zveznih držav).

Novo!!: Elektron (zlata zlitina) in Združene države Amerike · Poglej več »

Zlato

Zlato je kemični element s simbolom Au in atomskim številom 79, zaradi česar je eden od elementov višjih atomskih števil, ki se pojavljajo naravno.

Novo!!: Elektron (zlata zlitina) in Zlato · Poglej več »

Zlitina

kovine: titan, aluminij, magnezij Zlítina (tudi zlitína) ali legúra je trdna raztopina dveh ali več kovin.

Novo!!: Elektron (zlata zlitina) in Zlitina · Poglej več »

Preusmerja sem:

Elektron (zlitina), Elektrum, Zeleno zlato.

OdhodniDohodne
Zdravo! Smo na Facebooku zdaj! »