Hitreje kot brskalnik!
69 odnosi: Admitanca, Albert Einstein, Ampère, Amper, André-Marie Ampère, Brezrazsežna količina, Coulomb, Dielektričnost, Električna energija, Električna napetost, Električna prevodnost, Električna susceptibilnost, Električni naboj, Električni tok, Električni upor, Električno polje, Elektrika, Elektrika in magnetizem, Elektromagnetna indukcija, Elektromagnetno valovanje, Elektronika, Elektrostatična razelektritev, Elektrostatika, Elektrotehnika, Farad, Fizika, Foton, Gostota električnega polja, Gostota magnetnega polja, Hans Christian Ørsted, Heinrich Rudolf Hertz, Henry (enota), Hitrost svetlobe, Impedanca, Indukcijski zakon, Induktivnost, Jakost električnega polja, Jakost magnetnega polja, James Clerk Maxwell, Kapacitivnost, Kvadratni meter, Kvantna mehanika, Lorentzeva sila, Magnetizem, Magnetna permeabilnost, Magnetni pretok, Magnetno polje, Maxwellove enačbe, Meter, Michael Faraday, ..., Oliver Heaviside, Om, Osnovna enota SI, Ozračje, Posebna teorija relativnosti, Potencial, Reaktanca, Si, Simens, Skalar, Specifična upornost, Susceptanca, Telo (fizika), Tesla (enota), Umeritvena transformacija, Vat, Vektor (matematika), Volt, Weber (enota). Razširi indeks (19 več) »
Admitanca
Admitánca (oznaka Y) je elektrotehniška in fizikalna količina, določena kot recipročna vrednost impedance.
Novo!!: Elektrika in magnetizem in Admitanca · Poglej več »
Albert Einstein
Albert Einstein, nemški fizik in matematik, * 14. marec 1879, Ulm, Württemberg, Nemčija, † 18. april 1955, Princeton, New Jersey, ZDA.
Novo!!: Elektrika in magnetizem in Albert Einstein · Poglej več »
Ampère
Ampère je priimek več znanih osebnosti.
Novo!!: Elektrika in magnetizem in Ampère · Poglej več »
Amper
Ampêr (oznaka A) je osnovna enota SI za električni tok.
Novo!!: Elektrika in magnetizem in Amper · Poglej več »
André-Marie Ampère
André-Marie Ampère, francoski fizik in matematik, * 20. januar 1775, Poleymieux-au-Mont-d'Or pri Lyonu, Rhone, Francija, † 10. junij 1836, Marseille, Francija.
Novo!!: Elektrika in magnetizem in André-Marie Ampère · Poglej več »
Brezrazsežna količina
Brezrazséžna količína (ali brezdimenzíjska količína) je količina, ki opisuje nek fizikalni sestav in nima enot oziroma ima enoto 1.
Novo!!: Elektrika in magnetizem in Brezrazsežna količina · Poglej več »
Coulomb
Coulomb (tudi kulón) je izpeljana enota mednarodnega sistema enot za merjenje električnega naboja.
Novo!!: Elektrika in magnetizem in Coulomb · Poglej več »
Dielektričnost
Dieléktričnost (oznaka ε) je snovna konstanta, ki opisuje obnašanje dielektrika v električnem polju.
Novo!!: Elektrika in magnetizem in Dielektričnost · Poglej več »
Električna energija
Eléktrična energíja je energija, ki se kot električno delo prenaša z električnim tokom v tokokrogu in se kot pojem lahko nanaša na več tesno povezanih oblik energije.
Novo!!: Elektrika in magnetizem in Električna energija · Poglej več »
Električna napetost
Eléktrična napétost (tudi napétost; oznaka U; elektr. žarg. voltáža) je fizikalna in elektrotehniška količina, določena kot razlika električnega potenciala.
Novo!!: Elektrika in magnetizem in Električna napetost · Poglej več »
Električna prevodnost
Eléktrična prevódnost, specífična eléktrična prevódnost ali specífična prevódnost (oznaka &sigma) je recipročna vrednost specifične upornosti.
Novo!!: Elektrika in magnetizem in Električna prevodnost · Poglej več »
Električna susceptibilnost
Eléktrična susceptibílnost (oznaka χe) je snovna brezrazsežna konstanta, sorazmernostni faktor med električno polarizacijo v snovi in gostoto električnega polja v praznem prostoru pri opisu dielektrika v električnem polju.
Novo!!: Elektrika in magnetizem in Električna susceptibilnost · Poglej več »
Električni naboj
Eléktrični nabôj (v fiziki navadno kar naboj, v elektrotehniki pogosto elektrina) je ena temeljnih značilnosti snovi.
Novo!!: Elektrika in magnetizem in Električni naboj · Poglej več »
Električni tok
Eléktrični tók (oznaka I) v fiziki in elektrotehniki imenujemo usmerjeno gibanje nosilcev električnega naboja, bodisi po praznem prostoru, bodisi po kovini ali drugem električnem prevodniku.
Novo!!: Elektrika in magnetizem in Električni tok · Poglej več »
Električni upor
Eléktrični upòr ali eléktrična upórnost (oznaka R) je fizikalna in elektrotehniška količina, določena z Ohmovim zakonom kot razmerje med napetostjo U na električnem uporniku in tokom I, ki teče skozenj: V elektrotehniki količino po navadi imenujejo električna upornost, v fiziki pa je pogostejše poimenovanje električni upor.
Novo!!: Elektrika in magnetizem in Električni upor · Poglej več »
Električno polje
električnega naboja Eléktrično pólje je prostor, v katerem deluje električna sila na električni naboj.
Novo!!: Elektrika in magnetizem in Električno polje · Poglej več »
Elektrika
Strela je ena najbolj dramatičnih pojavov, povezanih z elektriko Eléktrika je navadno sopomenka za električni naboj, lastnost nekaterih osnovnih delcev (npr. elektron ali proton), da nanje deluje električno polje, kot tudi, da sami ustvarjajo okoli sebe električno polje, kar vodi v privlačne ali odbojne sile med njimi.
Novo!!: Elektrika in magnetizem in Elektrika · Poglej več »
Elektrika in magnetizem
Eléktrika ín magnetízem se obravnava skupaj, saj so električni in magnetni pojavi povezani.
Novo!!: Elektrika in magnetizem in Elektrika in magnetizem · Poglej več »
Elektromagnetna indukcija
Eléktromagnétna indúkcija je pojav, pri katerem nastane električna napetost v vodniku, ki se giblje v magnetnem polju tako, da smer vodnika ne sovpada s smerjo magnetnega polja, ali v električnem krogu, postavljenem v spremenljivem magnetnem polju.
Novo!!: Elektrika in magnetizem in Elektromagnetna indukcija · Poglej več »
Elektromagnetno valovanje
polariziranega vala, ki se širi od leve proti desni. Električno in magnetno polje sta pravokotna, a v fazi, torej hkrati prehajata skozi minimume in maksimume V fiziki se elektromagnetno sevanje (EM sevanje ali EMR) nanaša na valove (ali njihov kvante, fotone) elektromagnetnega polja, ki se širijo (sevajo) skozi prostor-čas in s seboj nosijo elektromagnetno energijo sevanja.
Novo!!: Elektrika in magnetizem in Elektromagnetno valovanje · Poglej več »
Elektronika
Elektrónika je področje elektrotehnike, s poudarkom na električnih napravah, s katerimi krmilimo.
Novo!!: Elektrika in magnetizem in Elektronika · Poglej več »
Elektrostatična razelektritev
Elektrostatična razelektritev ali elektrostatično razelektrenje (kratica ESR) je resna težava v električnih vezjih, kot so na primer integrirana vezja.
Novo!!: Elektrika in magnetizem in Elektrostatična razelektritev · Poglej več »
Elektrostatika
Primer elektrostatike Elektrostátika preučuje mirujoče električne naboje, njihovo električno polje in sile med njimi.
Novo!!: Elektrika in magnetizem in Elektrostatika · Poglej več »
Elektrotehnika
Eléktrotéhnika je področje tehnike, ki obravnava pojave povezane z električnim nabojem (oziroma elektrino).
Novo!!: Elektrika in magnetizem in Elektrotehnika · Poglej več »
Farad
Različni kondenzatorji Kondenzator s kapaciteto enega farada Farád (oznaka F) je izpeljana enota mednarodnega sistema enot za kapacitivnost.
Novo!!: Elektrika in magnetizem in Farad · Poglej več »
Fizika
fizikalnih pojavov Fízika (phusikḗ (epistḗmē) – poznavanje narave,: phúsis – narava) je naravoslovna veda, ki vključuje proučevanje snovi in njeno gibanje v prostoru in času, skupaj s povezanimi pojmi kot sta energija in sila.»Fizikalna znanost je tisto področje znanja, ki se nanaša na red v naravi ali z drugimi besedami pravilno zaporedje dogodkov.« V najširšem pomenu je to veda o naravi prikazana na način, ki omogoča razumevanje obnašanja vesolja.»Fizika je študija tvojega sveta ter sveta in vesolja okoli vas.« Fizika je ena izmed najstarejših akademskih disciplin, verjetno celo najstarejša zaradi vključene astronomije. Zadnjih dva tisoč let je bila fizika del naravoslovja skupaj s kemijo, določenimi vejami matematike in biologije, toda med znanstveno revolucijo v 17.-tem stoletju so se v naravoslovju začeli razvijati samostojni raziskovalni programi. Fizika je povezana z interdisciplinarnimi vedami kot sta biofizika in kvantna kemija, ločnice med njimi niso strogo določene. Fizika pomembno prispeva pri razvoju novih tehnologij. Na primer, napredek v razumevanju elektromagnetizma ali jedrske fizike je neposredno privedel do razvoja novih izdelkov, ki so bistveno preoblikovali sodobno družbo, kot so televizija, računalniki, gospodinjski aparati, in jedrsko orožje; napredek na področju termodinamike je privedel do razvoja industrializacije in na področju mehanike je napredek navdihnil razvoj infinitezimalnega računa. Skupščina Organizacije združenih narodov je proglasila leto 2005 za Svetovno leto fizike.
Novo!!: Elektrika in magnetizem in Fizika · Poglej več »
Foton
Fotón je v fiziki osnovni delec, energijski kvant kvantiziranega elektromagnetnega polja.
Novo!!: Elektrika in magnetizem in Foton · Poglej več »
Gostota električnega polja
Gostòta eléktričnega pólja ali gostòta eléktričnega pretòka (oznaka D) je fizikalna količina, ki opredeljuje električno polje.
Novo!!: Elektrika in magnetizem in Gostota električnega polja · Poglej več »
Gostota magnetnega polja
Gostòta magnétnega pólja ali gostòta magnétnega pretòka (oznaka B) je vektorska količina, ki določa magnetno polje.
Novo!!: Elektrika in magnetizem in Gostota magnetnega polja · Poglej več »
Hans Christian Ørsted
Hans Christian Ørsted, danski fizik in kemik, * 14. avgust 1777, Rudkøbing, otok Langeland, Danska, † 9. marec 1851, København, Danska.
Novo!!: Elektrika in magnetizem in Hans Christian Ørsted · Poglej več »
Heinrich Rudolf Hertz
Heinrich Rudolf Hertz, nemški fizik, * 22. februar 1857, Hamburg, Nemčija, † 1. januar 1894, Bonn, Nemčija.
Novo!!: Elektrika in magnetizem in Heinrich Rudolf Hertz · Poglej več »
Henry (enota)
Henry ali henri (oznaka H) je v sistemu SI enota za merjenje induktivnosti.
Novo!!: Elektrika in magnetizem in Henry (enota) · Poglej več »
Hitrost svetlobe
vodi. Hitróst svetlôbe je osnovna fizikalna konstanta, ki podaja hitrost, s katero se svetloba in drugo elektromagnetno valovanje širi v praznem prostoru.
Novo!!: Elektrika in magnetizem in Hitrost svetlobe · Poglej več »
Impedanca
Impedánca (oznaka Z) je elektrotehniška in fizikalna količina, ki meri, kako in koliko se porabnik upira električnemu toku, če nanj priključimo električno napetost.
Novo!!: Elektrika in magnetizem in Impedanca · Poglej več »
Indukcijski zakon
Indúkcijski zákon (tudi Faradayev zákon v fiziki pravi, da je pri elektromagnetni indukciji inducirana napetost Ui v zaključeni zanki premo sorazmerna hitrosti spreminjanja magnetnega pretoka Φm skozi površino te zanke: Pri tem je E jakost induciranega električnega polja v vodniku, ds pa neskončno majhen premik vzdolž zanke. Predznak inducirane napetosti razlaga Lenzovo pravilo, po katerem se v zanki inducirani tok, ki skuša zaradi lastne indukcije s svojim magnetnim poljem nasprotovati spremembi, ki ga je povzročila. Indukcijski zakon predstavlja eno od Maxwellovih enačb. Zakon nosi ime po angleškem fiziku Michaelu Faradayu, ki ga je leta 1831 prvi podal v matematični obliki.
Novo!!: Elektrika in magnetizem in Indukcijski zakon · Poglej več »
Induktivnost
Induktívnost (oznaka L) je elektrotehniška in fizikalna veličina, ki podaja razmerje med magnetnim pretokom skozi sklenjeno zanko in električnim tokom, ki je vzrok tega magnetnega pretoka: Je snovno geometrijska značilnost, sposobnost vodnikov, magnetov, tuljav, da s pomočjo električnega toka ustvarijo magnetni sklep.
Novo!!: Elektrika in magnetizem in Induktivnost · Poglej več »
Jakost električnega polja
Jákost eléktričnega pólja (oznaka E) je vektorska količina, ki določa električno polje.
Novo!!: Elektrika in magnetizem in Jakost električnega polja · Poglej več »
Jakost magnetnega polja
Jákost magnétnega pólja (oznaka H) je količina, ki opredeljuje magnetno polje.
Novo!!: Elektrika in magnetizem in Jakost magnetnega polja · Poglej več »
James Clerk Maxwell
Prva obstojna barvna fotografija na svetu. Maxwell jo je posnel leta 1861. James Clerk Maxwell, škotski fizik in matematik, * 13. junij 1831, Edinburg, Škotska, † 5. november 1879, Cambridge, Anglija.
Novo!!: Elektrika in magnetizem in James Clerk Maxwell · Poglej več »
Kapacitivnost
Kapacitivnost je lastnost električno prevodnih teles, da pod vplivom električne napetosti sprejmejo in shranijo naboj in energijo.
Novo!!: Elektrika in magnetizem in Kapacitivnost · Poglej več »
Kvadratni meter
Kvadrátni méter (oznaka m²) je izpeljana enota mednarodnega sistema enot za površino.
Novo!!: Elektrika in magnetizem in Kvadratni meter · Poglej več »
Kvantna mehanika
Kvántna mehánika (tudi kvántna fízika) je fizikalna teorija, ki opisuje obnašanje snovi na majhnih razdaljah.
Novo!!: Elektrika in magnetizem in Kvantna mehanika · Poglej več »
Lorentzeva sila
gostote magnetnega polja ''B'' (v smeri proti opazovalcu ven iz slike) za različne vrednosti ''e'' zadevajo s plinskimi molekulami v bučki Lorentzeva síla je sila, ki deluje na električni naboj v električnem in magnetnem polju: oziroma: Pri tem je \vec\mathbf vektor sile, e električni naboj, \vec\mathbf vektor jakosti električnega polja, \vec\mathbf vektor hitrosti, s katero se naboj giblje, \vec\mathbf pa vektor gostote magnetnega polja.
Novo!!: Elektrika in magnetizem in Lorentzeva sila · Poglej več »
Magnetizem
Magnetízem je fizikalni pojav, s katerim nekatere snovi delujejo z odbojno ali privlačno silo na druge snovi.
Novo!!: Elektrika in magnetizem in Magnetizem · Poglej več »
Magnetna permeabilnost
Permeabílnost ali magnétna permeabílnost (oznaka μ) je snovna konstanta, ki opisuje obnašanje snovi v magnetnem polju.
Novo!!: Elektrika in magnetizem in Magnetna permeabilnost · Poglej več »
Magnetni pretok
Magnétni pretòk (tudi magnétni flúks, oznaka Φm) je merilo za število magnetnih silnic skozi izbrano ploskev.
Novo!!: Elektrika in magnetizem in Magnetni pretok · Poglej več »
Magnetno polje
Magnétno pólje je prostor okrog trajnih magnetov ali vodnikov, po katerih teče električni tok, v katerem se lahko zazna magnetno silo in magnetni navor.
Novo!!: Elektrika in magnetizem in Magnetno polje · Poglej več »
Maxwellove enačbe
Maxwellove enáčbe so osnovni zakoni elektrodinamike, ki povezujejo električno in magnetno polje v elektromagnetno polje ter opisujejo njegove časovne spremembe in širjenje v prostoru.
Novo!!: Elektrika in magnetizem in Maxwellove enačbe · Poglej več »
Meter
Kocka s stranico enega metra, ob njej otrok za ponazoritev Méter (simbol m) je osnovna enota SI za merjenje dolžine, enaka razdalji, ki jo svetloba prepotuje v vakuumu v sekunde.
Novo!!: Elektrika in magnetizem in Meter · Poglej več »
Michael Faraday
Michael Faraday, je bil angleški fizik in kemik in član Kraljeve družbe, ki je veliko prispeval k poznavanju elektromagnetizma in elektrokemije, * 22. september 1791, Newington, grofija Surrey, Anglija, † 25. avgust 1867, Hampton Court pri Londonu, Anglija.
Novo!!: Elektrika in magnetizem in Michael Faraday · Poglej več »
Oliver Heaviside
Oliver Heaviside, FRS, angleški matematik, fizik in elektrotehnik, * 18. maj 1850, Camden Town, London, Anglija, † 3. februar 1925, Paignton pri Torquayu, grofija Devon, Anglija.
Novo!!: Elektrika in magnetizem in Oliver Heaviside · Poglej več »
Om
Óm (tudi izvorno; oznaka Ω) je izpeljana enota mednarodnega sistema enot za merjenje električnega upora (električne upornosti), impedance in reaktance. Imenuje se po nemškemu fiziku Georgu Simonu Ohmu (1789-1854), ki je leta 1826 odkril in leto kasneje 1827 zapisal sorazmernostno povezavo med električno napetostjo in električnim tokom, znano kot Ohmov zakon. Električni upornik ima električni upor enega oma, če pri toku 1 A na njem pade napetost za 1 V (R.
Novo!!: Elektrika in magnetizem in Om · Poglej več »
Osnovna enota SI
Osnóvne enòte mednarodnega sistema enot (SI - Système International) so.
Novo!!: Elektrika in magnetizem in Osnovna enota SI · Poglej več »
Ozračje
halo pri opazovanju iz vesolja Zgradba ozračja (NOAA) Ozráčje, Zêmljina atmosfêra ali atmosfêra Zêmlje je plinska plast, ki obkroža planet Zemljo.
Novo!!: Elektrika in magnetizem in Ozračje · Poglej več »
Posebna teorija relativnosti
svetlobnim stožcem pa so dogodki v prihodnosti. Pike so poljubni dogodki v prostoru-času. Odmik svetovnice od navpične smeri podaja relativno hitrost opazovalca. Pri pospeševanju opazovalca se izgled prostora-časa zelo spremeni. Posébna teoríja rélativnosti ali ~ ~ relatívnosti (skrajšano PTR) je fizikalna teorija, ki opisuje gibanje teles izven gravitacijskega polja.
Novo!!: Elektrika in magnetizem in Posebna teorija relativnosti · Poglej več »
Potencial
Potenciál je skalarna fizikalna količina, ki se jo v vektorski analizi lahko kot skalarno polje pripiše nekaterim vrstam vektorskega polja.
Novo!!: Elektrika in magnetizem in Potencial · Poglej več »
Reaktanca
Reaktánca (oznaka X) je elektrotehniška in fizikalna količina, definirana kot imaginarni del impedance pri analizi električni vezij, po katerih teče izmenični tok.
Novo!!: Elektrika in magnetizem in Reaktanca · Poglej več »
Si
SI, Si ali si ima lahko več pomenov.
Novo!!: Elektrika in magnetizem in Si · Poglej več »
Simens
Símens (tudi siemens,; oznaka S) je izpeljana enota SI za električno prevodnost (recipročni električni upor).
Novo!!: Elektrika in magnetizem in Simens · Poglej več »
Skalar
Skalár ali skalárna količina je v matematiki neusmerjena količina, ki je določena in izražana samo s številom (npr. dolžina, čas, temperatura, delo, moč,...). Izraz skalar je v matematiki protipomenka izraza vektor.
Novo!!: Elektrika in magnetizem in Skalar · Poglej več »
Specifična upornost
Specífična upórnost, specífični upòr, specífična eléktrična upórnost ali specífični eléktrični upòr (oznaka ρ ali ζ) je fizikalna količina, določena kot sorazmernostni koeficient med električnim uporom vodnika R ter razmerjem med dolžino l in presekom vodnika S: Mednarodni sistem enot predpisuje za specifično upornost izpeljano enoto Ω m ali Ω mm²/m.
Novo!!: Elektrika in magnetizem in Specifična upornost · Poglej več »
Susceptanca
Susceptánca (oznaka B) je elektrotehniška in fizikalna količina, določena kot imaginarni del admitance.
Novo!!: Elektrika in magnetizem in Susceptanca · Poglej več »
Telo (fizika)
Teló (redkeje tudi fizikálno teló) je v fiziki je množina mas, ki jo obravnavamo kot eno.
Novo!!: Elektrika in magnetizem in Telo (fizika) · Poglej več »
Tesla (enota)
Tesla (oznaka T) je izpeljana enota mednarodnega sistema enot za gostoto magnetnega polja.
Novo!!: Elektrika in magnetizem in Tesla (enota) · Poglej več »
Umeritvena transformacija
V matematiki se z umeritvijo označi določeno prostostno stopnjo znotraj teorije, ki ne vpliva na opazovanje.
Novo!!: Elektrika in magnetizem in Umeritvena transformacija · Poglej več »
Vat
Vát (izvirno, oznaka W) je izpeljana enota SI za moč, toplotni tok, svetlobni tok in druge oblike energijskega toka.
Novo!!: Elektrika in magnetizem in Vat · Poglej več »
Vektor (matematika)
točke A \!\, do točke B \!\,. Véktor (latinsko vector – nosilec; iz vehēre – nositi) ali evklídski véktor je v matematiki, fiziki in inženirstvu količina, ki ima velikost (dolžino ali normo) in smer, nima pa lege.
Novo!!: Elektrika in magnetizem in Vektor (matematika) · Poglej več »
Volt
Volt (oznaka V) je izpeljana enota mednarodnega sistema enot za merjenje električnega potenciala in električne napetosti.
Novo!!: Elektrika in magnetizem in Volt · Poglej več »
Weber (enota)
Weber (oznaka Wb) je izpeljana enota v sistemu SI za merjenje magnetnega pretoka.
Novo!!: Elektrika in magnetizem in Weber (enota) · Poglej več »
Preusmerja sem:
Elektrodinamika, Elektromagnetizem.
