Kazalo
40 odnosi: Atom, ATR, Dielektrik, Električni izolator, Električni naboj, Električni prevodnik, Elektromagnetno polje, Elektromagnetno valovanje, Elektron, Fazna hitrost, Fizikalna konstanta, Foton, Fotonski kristal, Hitrost, Hitrost svetlobe, Igor Jevgenjevič Tamm, Ilja Mihajlovič Frank, Interferenca, Lomni količnik, Nobelova nagrada za fiziko, Osnovni delec, Pavel Aleksejevič Čerenkov, Posebna teorija relativnosti, Pospeševalnik, Radioaktivnost, Ravnovesje, Sergej Ivanovič Vavilov, Sevanje, Skupinska hitrost, Snov, Spekter, Svetloba, Vakuum, Valovno čelo, Vektor (matematika), Voda, Zvočni zid, Zvok, 1937, 1958.
- Fizika osnovnih delcev
- Fizikalni pojavi
- Posebna teorija relativnosti
- Svetila
Atom
Helijev atom Atóm je najmanjši del snovi, ki ga kemijsko ne moremo več razstaviti.
Poglej Pojav Čerenkova in Atom
ATR
ATR (Aerei da Trasporto Regionale ali Avions de transport régional) je francosko-italijansko letalsko podjetje, ki izdeluje turbopropelerska regionalna potniška letala ATR 42 in ATR 72.
Poglej Pojav Čerenkova in ATR
Dielektrik
Kondenzator z dielektrikom: elektroni v molekulah se pomaknejo proti pozitivno nabiti levi plošči. Molekule potem ustvarijo električno polje v smeri z desne na levo, ki delno ukine polje, ki ga ustvarita plošči (zračna vrzel je prikazana le zaradi jasnosti; v pravem kondenzatorju se dielektrik neposredno dotika plošč).
Poglej Pojav Čerenkova in Dielektrik
Električni izolator
Eléktrični izolator je snov, ki ne prevaja oziroma slabo prevaja električni tok.
Poglej Pojav Čerenkova in Električni izolator
Električni naboj
Eléktrični nabôj (v fiziki navadno kar naboj, v elektrotehniki pogosto elektrina) je ena temeljnih značilnosti snovi.
Poglej Pojav Čerenkova in Električni naboj
Električni prevodnik
Eléktrični prevódnik je snov, ki dobro prevaja električni tok.
Poglej Pojav Čerenkova in Električni prevodnik
Elektromagnetno polje
Elektromagnetno polje je fizično polje, ki ga v svoji okolici povzročajo nabita telesa.
Poglej Pojav Čerenkova in Elektromagnetno polje
Elektromagnetno valovanje
polariziranega vala, ki se širi od leve proti desni. Električno in magnetno polje sta pravokotna, a v fazi, torej hkrati prehajata skozi minimume in maksimume V fiziki se elektromagnetno sevanje (EM sevanje ali EMR) nanaša na valove (ali njihov kvante, fotone) elektromagnetnega polja, ki se širijo (sevajo) skozi prostor-čas in s seboj nosijo elektromagnetno energijo sevanja.
Poglej Pojav Čerenkova in Elektromagnetno valovanje
Elektron
Elektrón je obstojen osnovni delec z maso 9,10 kg (0,511 MeV/c2) in negativnim električnim nabojem 1,6 As.
Poglej Pojav Čerenkova in Elektron
Fazna hitrost
Fazna hitrost je v fiziki hitrost s katero se širi točka z določeno fazo vzdolž dane smeri.
Poglej Pojav Čerenkova in Fazna hitrost
Fizikalna konstanta
Fizikalna konstanta je splošna naravna konstanta, ki jo vzamemo za dano in je ne poskušamo pojasniti z bolj osnovnimi podatki.
Poglej Pojav Čerenkova in Fizikalna konstanta
Foton
Fotón je v fiziki osnovni delec, energijski kvant kvantiziranega elektromagnetnega polja.
Poglej Pojav Čerenkova in Foton
Fotonski kristal
Naravna, periodična mikrostruktura opala v tej zapestnici je odgovorna za njegovo mavrično barvo. V resnici je to naravni fotonski kristal, čeprav nima celotnega fotonskega prepovedanega pasu. Fotónski kristali so snovi, katerih lomni količnik se periodično spreminja.
Poglej Pojav Čerenkova in Fotonski kristal
Hitrost
Hitróst (oznaka v) je v fiziki vektorska količina, ki podaja spreminjanje lege telesa ali snovi v prostoru v časovni enoti.
Poglej Pojav Čerenkova in Hitrost
Hitrost svetlobe
vodi. Hitróst svetlôbe je osnovna fizikalna konstanta, ki podaja hitrost, s katero se svetloba in drugo elektromagnetno valovanje širi v praznem prostoru.
Poglej Pojav Čerenkova in Hitrost svetlobe
Igor Jevgenjevič Tamm
Igor Jevgenjevič Tamm, ruski fizik, * 8. julij (26. junij, ruski koledar) 1895, Vladivostok, Ruski imperij (sedaj Rusija), † 12. april 1971, Moskva, Sovjetska zveza (sedaj Rusija).
Poglej Pojav Čerenkova in Igor Jevgenjevič Tamm
Ilja Mihajlovič Frank
Ilja Mihajlovič Frank, ruski fizik, * 23. oktober 1908, Sankt Peterburg, Ruski imperij (sedaj Rusija), † 22. junij 1990, Moskva, Sovjetska zveza (sedaj Rusija).
Poglej Pojav Čerenkova in Ilja Mihajlovič Frank
Interferenca
Interferenca dveh nasprotno potujočih valovanj (zelena in modra) v eni razsežnosti ter novonastali val (rdeča) Interferénca je pojav, ko se dve koherentni valovanji srečata na istem mestu in nastane nov valovni vzorec.
Poglej Pojav Čerenkova in Interferenca
Lomni količnik
Lomni količnik (ali redko refrakcijski/refraktivni indeks, običajna oznaka n) je v optiki razmerje med hitrostjo elektromagnetnega valovanja v praznem prostoru in fazno hitrostjo elektromagnetnega valovanja v snovi. Lomni količnik je brezrazsežna količina.
Poglej Pojav Čerenkova in Lomni količnik
Nobelova nagrada za fiziko
Nobelova nagrada za fiziko je ena od Nobelovih nagrad, ki jih od leta 1901 podeljuje švedski Nobelov sklad za pomembne dosežke v fiziki.
Poglej Pojav Čerenkova in Nobelova nagrada za fiziko
Osnovni delec
Osnóvni délec ali elementarni delec je subatomski delec brez podstrukture, zato ni sestavljen iz drugih delcev.
Poglej Pojav Čerenkova in Osnovni delec
Pavel Aleksejevič Čerenkov
Pavel Aleksejevič Čerenkov, ruski fizik, * 28. julij 1904, vas Nova Čigla, Voroneška gubernija, Ruski imperij (sedaj Rusija), † 6. januar 1990, Moskva, Sovjetska zveza (sedaj Rusija).
Poglej Pojav Čerenkova in Pavel Aleksejevič Čerenkov
Posebna teorija relativnosti
svetlobnim stožcem pa so dogodki v prihodnosti. Pike so poljubni dogodki v prostoru-času. Odmik svetovnice od navpične smeri podaja relativno hitrost opazovalca. Pri pospeševanju opazovalca se izgled prostora-časa zelo spremeni. Posébna teoríja rélativnosti ali ~ ~ relatívnosti (skrajšano PTR) je fizikalna teorija, ki opisuje gibanje teles izven gravitacijskega polja.
Poglej Pojav Čerenkova in Posebna teorija relativnosti
Pospeševalnik
Eden od prvih pospeševalnikov iz leta 1937, razstavljen v muzeju znanosti v Londonu. Pospeševálnik je naprava, ki uporablja električno in/ali magnetno polje za pospeševanje električno nabitih delcev na visoko hitrost.
Poglej Pojav Čerenkova in Pospeševalnik
Radioaktivnost
Mednarodni znak za radioaktivno nevarnost. Radioaktívnost je pojav, pri katerem nestabilno atomsko jedro razpade.
Poglej Pojav Čerenkova in Radioaktivnost
Ravnovesje
Ravnovésje je v stanje sistema, v katerem so nasprotujoče si silnice enako močne.
Poglej Pojav Čerenkova in Ravnovesje
Sergej Ivanovič Vavilov
Sergej Ivanovič Vavilov, ruski fizik, * 24. marec 1891, Moskva, Ruski imperij (sedaj Rusija), † 25. januar 1951, Moskva, Sovjetska zveza (sedaj Rusija).
Poglej Pojav Čerenkova in Sergej Ivanovič Vavilov
Sevanje
Sévanje (s tujko radiácija) označuje razširjanje valovanja skozi bolj ali manj neomejeno sredstvo, navadno prazen prostor ali plin.
Poglej Pojav Čerenkova in Sevanje
Skupinska hitrost
Skupínska hitróst (tudi grupna hitrost, oznaka cg) je hitrost, s katero potuje skupina valov pri potujočem valovanju z disperzijo.
Poglej Pojav Čerenkova in Skupinska hitrost
Snov
Snóv je po sodobnem pogledu vsaka znanstveno opazljiva entiteta.
Poglej Pojav Čerenkova in Snov
Spekter
Spékter v večini primerov pomeni porazdelitev med raznolikimi možnostmi med obema skrajnostma.
Poglej Pojav Čerenkova in Spekter
Svetloba
valovne dolžine (rdeča) in krajše valovne dolžine (modra) se s tem loči. Svetlôba je elektromagnetno sevanje pri različnih valovnih dolžinah oziroma frekvencah.
Poglej Pojav Čerenkova in Svetloba
Vakuum
Vakuumska črpalka s stekleno zvonasto posodo za poučevalske namene z začetka 20. stoletja, Schulhistorische Sammlung, Bremerhaven žarnice vsebuje delni vakuum, po navadi z dodanim argonom, ki varuje volframovo žičko Vákuum (tudi vakum, latinsko vacuus - prazen, prost) je prazen prostor, prostor brez molekul, atomov ali podatomskih delcev.
Poglej Pojav Čerenkova in Vakuum
Valovno čelo
ravnine. lečo. Valovna fronta je množica vseh točk do katerih je v določenem trenutku prispelo valovanje na svoji poti po sredstvu od izvora.
Poglej Pojav Čerenkova in Valovno čelo
Vektor (matematika)
točke A \!\, do točke B \!\,. Véktor (latinsko vector – nosilec; iz vehēre – nositi) ali evklídski véktor je v matematiki, fiziki in inženirstvu količina, ki ima velikost (dolžino ali normo) in smer, nima pa lege.
Poglej Pojav Čerenkova in Vektor (matematika)
Voda
Voda ali sistematično oksidan je anorganska spojina s kemijsko formulo H2O. Je skoraj brezbarvna prozorna snov brez vonja in okusa in glavna sestavina Zemljine hidrosfere in tekočin v vseh znanih živih organizmih, v katerih deluje kot topilo. Voda je bistvenega pomena za vse znane oblike življenja, čeprav nima niti kalorij niti organskih hranil.
Poglej Pojav Čerenkova in Voda
Zvočni zid
Mornariški lovec F/A-18 prebija zvočni zid Zvočni zid je oznaka za močno povečanje upora, ki se pojavi pri zvočni hitrosti (v zraku) letenja (letal) in doseže nad Machovim številom 1 ekstremno visoke vrednosti.
Poglej Pojav Čerenkova in Zvočni zid
Zvok
Zvók ali zvočno valovanje je pojav, ki nastane pri mehanskem nihanju delcev v mediju, ki ima maso in elastičnost, v slišnem območju frekvenc.
Poglej Pojav Čerenkova in Zvok
1937
1937 (MCMXXXVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Pojav Čerenkova in 1937
1958
1958 (MCMLVIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Pojav Čerenkova in 1958
Glej tudi
Fizika osnovnih delcev
Fizikalni pojavi
Posebna teorija relativnosti
Svetila
Prav tako znan kot Dr.Varga Jozsef, Sevanje Vavilova-Čerenkova, Sevanje Čerenkova, Sevanje Čerenkovega.