Hitreje kot brskalnik!
39 odnosi: Admiral, Admiral (Kriegsmarine), Adolf Hitler, Angleščina, Železni križec, Berlin, Bitka za Atlantik, Druga svetovna vojna, Hamburg, Japonska, Kapitan (Kriegsmarine), Kapitan fregate, Kapitan korvete, Komodor (Kriegsmarine), Kontraadmiral (Kriegsmarine), Nadporočnik, Nürnberški procesi, Nemščina, Nemška demokratična republika, Nemci, Pomorski častnik, Poročnik, Poročnik bojne ladje, Predsednik Nemčije, Prva svetovna vojna, Seznam nemških admiralov, Seznam nemških pisateljev, Seznam nemških politikov, Seznam predsednikov Nemčije, Srebro, Turčija, Veliki admiral (Kriegsmarine), Viceadmiral (Kriegsmarine), Zvezna republika Nemčija (1949–1990), 11. september, 16. september, 1891, 1980, 24. december.
Admiral
SV Admiral je najvišji pomorski čin v Slovenski vojski in v večini vojnih mornaric, hkrati pa tudi stopnja v vojaški hierarhiji; v kopenski vojski je enak činu generala.
Novo!!: Karl Dönitz in Admiral · Poglej več »
Admiral (Kriegsmarine)
Erich Raeder z dobro vidnimi naramenskimi in narokavnimi oznakami čina. Admiral (izvirno Admiral; kratica: A) je bil tretji najvišji admiralski čin v nemški Kriegsmarine, ki je bil prevzet od Reichsmarine (iz časov Weimarske republike).
Novo!!: Karl Dönitz in Admiral (Kriegsmarine) · Poglej več »
Adolf Hitler
Adolf Hitler, nemški diktator in nacistični voditelj avstrijskega rodu, * 20. april 1889, Braunau am Inn pri Linzu, Avstro-Ogrska (danes Avstrija), † 30. april 1945, Berlin, Tretji Rajh (danes Nemčija).
Novo!!: Karl Dönitz in Adolf Hitler · Poglej več »
Angleščina
Angléščina je zahodnogermanski jezik, ki izvira iz Anglije.
Novo!!: Karl Dönitz in Angleščina · Poglej več »
Železni križec
Želézni krížec (nemško Eisernes Kreuz) je bilo vojaško odlikovanje Prusije, Nemškega cesarstva in Tretjega rajha, ki ga je ustanovil pruski kralj Friderik Viljem III. in ga prvič podelil 10. marca 1813.
Novo!!: Karl Dönitz in Železni križec · Poglej več »
Berlin
Berlin je glavno mesto Nemčije in ena od 16 nemških zveznih dežel.
Novo!!: Karl Dönitz in Berlin · Poglej več »
Bitka za Atlantik
Bitka za Atlantik je bila najdaljša neprekinjena vojaška kampanja 2. svetovne vojne, saj je trajala od leta 1939 do propada Tretjega rajha leta 1945, z viškom od sredine 1940 do približno konca leta 1943.
Novo!!: Karl Dönitz in Bitka za Atlantik · Poglej več »
Druga svetovna vojna
Druga svetovna vojna je bila najobsežnejši in najdražji oborožen spopad v zgodovini.
Novo!!: Karl Dönitz in Druga svetovna vojna · Poglej več »
Hamburg
Hamburg, uradno Svobodno in hanseatsko mesto Hamburg (nemško Freie und Hansestadt Hamburg) Constitution of Hamburg), je drugo največje mesto v Nemčiji po Berlinu z 1,8 milijona prebivalcev, na osmem mestu v Evropski uniji in kot tudi največje mesto sindikatov, ki ni eno glavnih mest v svojih državah članicah. Je ena od 16 nemških zveznih dežel, ki jo obkrožata deželi Schleswig-Holstein na severu in Spodnja Saška na jugu in je največje mesto Severne Nemčije. V mestni metropolitanski regiji živi več kot pet milijonov ljudi. Hamburg leži ob reki Labi in dveh njenih pritokih, reki Alster, ki tvori dve veliki jezeri v mestu in reki Bille. Je tretje največje nemško govoreče mesto po Berlinu in Dunaju. Uradno ime odraža hamburško zgodovino kot člana srednjeveške Hanseatske lige in svobodnega cesarskega mesta Svetega rimskega cesarstva. Pred združitvijo Nemčije leta 1871 je bil povsem suverena mestna država, pred letom 1919 pa je bila ustanovljena civilna republika, ki jo je ustavno vodil razred dednih velikih meščanov ali Hanseati. Med nesrečami, kot so Veliki požar v Hamburgu, poplave v Severnem morju iz leta 1962 in vojaški spopadi, vključno z bombardiranjem v drugi svetovni vojni, se je mesto po vsaki katastrofi uspelo dvigniti in postati bogatejše. Hamburg je tretje največje pristanišče v Evropi. Glavna regionalna radiodifuzna hiša NDR, tiskarna in založba Gruner + Jahr ter časopisi Der Spiegel in Die Zeit imajo sedež v mestu. Hamburg je sedež najstarejše berlinske borze in najstarejše trgovske banka na svetu, Berenberg Bank. Medijska, komercialna, logistična in industrijska podjetja s pomembnimi lokacijami v mestu so multinacionalke Airbus, Blohm + Voss, Aurubis, Beiersdorf in Unilever. Mesto gosti specialiste iz svetovne ekonomije in mednarodnega prava, vključno s konzularnimi in diplomatskimi predstavništvi Mednarodnega sodišča za pomorsko pravo, Fundacije EU-LAC in Unescovega inštituta za vseživljenjsko učenje, mednarodne politične konference in srečanja, kot je Evropa—Kitajska in G20. Nekdanji nemški kancler Helmut Schmidt, ki je vodil vlado osem let in Angela Merkel, nemška kanclerka od leta 2005, prihajata iz Hamburga. Mesto privablja številne tuje in domače turiste. V letu 2016 se je uvrščalo na 18. mesto na svetu. Speicherstadt in Kontorhausviertel sta bila leta 2015 uvrščena na Unescov seznam svetovne dediščine. Hamburg je glavno evropsko znanstveno, raziskovalno in izobraževalno središče z več univerzami in inštituti. Med najpomembnejšimi kulturnimi prizorišči sta koncertna dvorana Elbphilharmonie in Laeiszhalle. Ustvaril je gibanja, kot je Hamburger Schule in utrl pot za skupine, vključno z The Beatles. Hamburg je znan tudi po več gledališčih in različnih glasbenih oddajah. St. Paulijev Reeperbahn sodi med najbolj znana evropska zabaviščna območja.
Novo!!: Karl Dönitz in Hamburg · Poglej več »
Japonska
Japonska (japonsko 日本 Nipon ali Nihon, formalno 日本国 Nipon-koku ali Nihon-koku »Japonska država«) je otoška država na Daljnem vzhodu.
Novo!!: Karl Dönitz in Japonska · Poglej več »
Kapitan (Kriegsmarine)
Kapitän zur See Günter Lütjens Kapitan (izvirno Kapitän; dobesedno Kapitan k morju; kratica: Kpt.) je bil najvišji častniški čin v nemški Kriegsmarine, ki je bil prevzet od Reichsmarine (iz časov Weimarske republike).
Novo!!: Karl Dönitz in Kapitan (Kriegsmarine) · Poglej več »
Kapitan fregate
SV Kapitan fregate je pomorski častniški čin (kopenski ekvivalent je podpolkovnik).
Novo!!: Karl Dönitz in Kapitan fregate · Poglej več »
Kapitan korvete
SV Kapitan korvete je pomorski častniški čin (kopenski ekvivalent je major).
Novo!!: Karl Dönitz in Kapitan korvete · Poglej več »
Komodor (Kriegsmarine)
Komodor (izvirno Kommodore) je bil najnižji zastavni čin (v rangu admiralskega čina) v nemški Kriegsmarine, ki je bil prevzet od Reichsmarine (iz časov Weimarske republike).
Novo!!: Karl Dönitz in Komodor (Kriegsmarine) · Poglej več »
Kontraadmiral (Kriegsmarine)
Kontraadmiral (izvirno Konteradmiral; kratica: KA) je bil najnižji admiralski čin v nemški Kriegsmarine, ki je bil prevzet od Reichsmarine (iz časov Weimarske republike).
Novo!!: Karl Dönitz in Kontraadmiral (Kriegsmarine) · Poglej več »
Nadporočnik
Nàdporóčnik je častniški čin; v mornarici mu ustreza poročnik fregate.
Novo!!: Karl Dönitz in Nadporočnik · Poglej več »
Nürnberški procesi
Obtoženci Hermann Göring, Rudolf Hess, Joachim von Ribbentrop, Wilhelm Keitel, Karl Dönitz, Erich Raeder, Baldur von Schirach in Fritz Sauckel Nürnberški procesi imenujemo vrsto sodnih procesov (vseh skupaj jih je bilo 12), predvsem znanih zaradi sojenja najpomembnejšim predstavnikom političnega, vojaškega in ekonomskega vodstva Tretjega rajha.
Novo!!: Karl Dönitz in Nürnberški procesi · Poglej več »
Nemščina
Némščina (nemško Deutsch) spada v zahodno vejo germanskih jezikov.
Novo!!: Karl Dönitz in Nemščina · Poglej več »
Nemška demokratična republika
Nemška demokratična republika, s kratico NDR (navadno krajšano kot DDR), pogovorno znana kot Vzhodna Nemčija, je bila socialistična država, ki je nastala po 2. svetovni vojni leta 1949 na sovjetskem okupacijskem območju na vzhodnem ozemlju današnje Nemčije.
Novo!!: Karl Dönitz in Nemška demokratična republika · Poglej več »
Nemci
Némci (nemško die Deutschen) so narod ljudi nemškega rodu, se pravi tistih, ki pripadajo dediščini nemške kulture.
Novo!!: Karl Dönitz in Nemci · Poglej več »
Pomorski častnik
Pomorski častnik je naziv za častnika v pomorstvu, ki je v uporabi v civilni in vojni mornarici.
Novo!!: Karl Dönitz in Pomorski častnik · Poglej več »
Poročnik
Poročnik je prvi častniški čin; v mornarici mu ustreza poročnik korvete.
Novo!!: Karl Dönitz in Poročnik · Poglej več »
Poročnik bojne ladje
SV Poročnik bojne ladje je pomorski častniški čin (kopenski ekvivalent je stotnik).
Novo!!: Karl Dönitz in Poročnik bojne ladje · Poglej več »
Predsednik Nemčije
Zvezni predsednik Zvezne republike Nemčije ali krajše Predsednik Nemčije (nemško: Bundespräsident der Bundesrepublik Deutschland) je najvišji demokratično izvoljen politični položaj v Nemčiji.
Novo!!: Karl Dönitz in Predsednik Nemčije · Poglej več »
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.
Novo!!: Karl Dönitz in Prva svetovna vojna · Poglej več »
Seznam nemških admiralov
Seznam nemških admiralov.
Novo!!: Karl Dönitz in Seznam nemških admiralov · Poglej več »
Seznam nemških pisateljev
Seznam nemških pisateljev.
Novo!!: Karl Dönitz in Seznam nemških pisateljev · Poglej več »
Seznam nemških politikov
Seznam nemških politikov.
Novo!!: Karl Dönitz in Seznam nemških politikov · Poglej več »
Seznam predsednikov Nemčije
Seznam predsednikov Nemčije.
Novo!!: Karl Dönitz in Seznam predsednikov Nemčije · Poglej več »
Srebro
Srebro je kemični element s simbolom Ag (iz latinskega, ki izhaja iz proto-indoevropskega ''h₂erǵ'': "sijoča" ali "bela" kovina ali snov) in atomskim številom 47.
Novo!!: Karl Dönitz in Srebro · Poglej več »
Turčija
Repúblika Túrčija je obmorska država z ozemljem tako v Evropi kot v Aziji.
Novo!!: Karl Dönitz in Turčija · Poglej več »
Veliki admiral (Kriegsmarine)
Erich Raeder z lepo vidnimi oznakami čina velikega admirala: naramenski oznaki, narokavni oznaki in maršalski baton. Veliki admiral (izvirno Großadmiral; kratica: GA) je bil najvišji admiralski čin v nemški Kriegsmarine, ki je bil prevzet od Reichsmarine (iz časov Weimarske republike).
Novo!!: Karl Dönitz in Veliki admiral (Kriegsmarine) · Poglej več »
Viceadmiral (Kriegsmarine)
Hubert Schmundt leta 1940. Viceadmiral (izvirno Vizeadmiral; kratica: VA) je bil drugi najnižji admiralski čin v nemški Kriegsmarine, ki je bil prevzet od Reichsmarine (iz časov Weimarske republike).
Novo!!: Karl Dönitz in Viceadmiral (Kriegsmarine) · Poglej več »
Zvezna republika Nemčija (1949–1990)
Zahodna Nemčija je bilo kratko ime za Zvezno republiko Nemčijo od leta 1949 do 1990, ko še ni vključevala vzhodnih delov Nemčije.
Novo!!: Karl Dönitz in Zvezna republika Nemčija (1949–1990) · Poglej več »
11. september
11.
Novo!!: Karl Dönitz in 11. september · Poglej več »
16. september
16.
Novo!!: Karl Dönitz in 16. september · Poglej več »
1891
1891 (MDCCCXCI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.
Novo!!: Karl Dönitz in 1891 · Poglej več »
1980
1980 (MCMLXXX) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.
Novo!!: Karl Dönitz in 1980 · Poglej več »
24. december
24.
Novo!!: Karl Dönitz in 24. december · Poglej več »
Preusmerja sem:
Doenitz, Dönitz, Karl Doenitz.
