Hitreje kot brskalnik!
22 odnosi: General, Generalmajor, Hamburg, Igor Ivanovič Meller-Zakomelski, Napoleon Bonaparte, Napoleonov pohod na Rusijo, Napoleonske vojne, Polkovnik, Praporščak, Red svete Ane, Red svetega Jurija, Red svetega Vladimirja, Rusi, Ruski imperij, Rusko-turška vojna (1787–1792), Rusko-turška vojna (1806–1812), Sankt Peterburg, Seznam ruskih generalov, Vojaška galerija, Zimski dvorec, Zimski dvorec, 1762, 1823.
General
Generál (iz - splošen) je hkrati najvišja stopnja činov in vojaški čin v Slovenski vojski.
Novo!!: Dimitrij Petrovič Rezvi in General · Poglej več »
Generalmajor
Generalmajor je vojaški čin v uporabi v številnih oboroženih silah, ki se je razvil iz starejšega čina Sergeant Major General.
Novo!!: Dimitrij Petrovič Rezvi in Generalmajor · Poglej več »
Hamburg
Hamburg, uradno Svobodno in hanseatsko mesto Hamburg (nemško Freie und Hansestadt Hamburg) Constitution of Hamburg), je drugo največje mesto v Nemčiji po Berlinu z 1,8 milijona prebivalcev, na osmem mestu v Evropski uniji in kot tudi največje mesto sindikatov, ki ni eno glavnih mest v svojih državah članicah. Je ena od 16 nemških zveznih dežel, ki jo obkrožata deželi Schleswig-Holstein na severu in Spodnja Saška na jugu in je največje mesto Severne Nemčije. V mestni metropolitanski regiji živi več kot pet milijonov ljudi. Hamburg leži ob reki Labi in dveh njenih pritokih, reki Alster, ki tvori dve veliki jezeri v mestu in reki Bille. Je tretje največje nemško govoreče mesto po Berlinu in Dunaju. Uradno ime odraža hamburško zgodovino kot člana srednjeveške Hanseatske lige in svobodnega cesarskega mesta Svetega rimskega cesarstva. Pred združitvijo Nemčije leta 1871 je bil povsem suverena mestna država, pred letom 1919 pa je bila ustanovljena civilna republika, ki jo je ustavno vodil razred dednih velikih meščanov ali Hanseati. Med nesrečami, kot so Veliki požar v Hamburgu, poplave v Severnem morju iz leta 1962 in vojaški spopadi, vključno z bombardiranjem v drugi svetovni vojni, se je mesto po vsaki katastrofi uspelo dvigniti in postati bogatejše. Hamburg je tretje največje pristanišče v Evropi. Glavna regionalna radiodifuzna hiša NDR, tiskarna in založba Gruner + Jahr ter časopisi Der Spiegel in Die Zeit imajo sedež v mestu. Hamburg je sedež najstarejše berlinske borze in najstarejše trgovske banka na svetu, Berenberg Bank. Medijska, komercialna, logistična in industrijska podjetja s pomembnimi lokacijami v mestu so multinacionalke Airbus, Blohm + Voss, Aurubis, Beiersdorf in Unilever. Mesto gosti specialiste iz svetovne ekonomije in mednarodnega prava, vključno s konzularnimi in diplomatskimi predstavništvi Mednarodnega sodišča za pomorsko pravo, Fundacije EU-LAC in Unescovega inštituta za vseživljenjsko učenje, mednarodne politične konference in srečanja, kot je Evropa—Kitajska in G20. Nekdanji nemški kancler Helmut Schmidt, ki je vodil vlado osem let in Angela Merkel, nemška kanclerka od leta 2005, prihajata iz Hamburga. Mesto privablja številne tuje in domače turiste. V letu 2016 se je uvrščalo na 18. mesto na svetu. Speicherstadt in Kontorhausviertel sta bila leta 2015 uvrščena na Unescov seznam svetovne dediščine. Hamburg je glavno evropsko znanstveno, raziskovalno in izobraževalno središče z več univerzami in inštituti. Med najpomembnejšimi kulturnimi prizorišči sta koncertna dvorana Elbphilharmonie in Laeiszhalle. Ustvaril je gibanja, kot je Hamburger Schule in utrl pot za skupine, vključno z The Beatles. Hamburg je znan tudi po več gledališčih in različnih glasbenih oddajah. St. Paulijev Reeperbahn sodi med najbolj znana evropska zabaviščna območja.
Novo!!: Dimitrij Petrovič Rezvi in Hamburg · Poglej več »
Igor Ivanovič Meller-Zakomelski
Baron Igor Ivanovič Meller-Zakomelski (Его́р Ива́нович Ме́ллер-Закоме́льский), ruski general, * 1767, † 1830.
Novo!!: Dimitrij Petrovič Rezvi in Igor Ivanovič Meller-Zakomelski · Poglej več »
Napoleon Bonaparte
Napoléon Bonaparte, francoski vojaški in politični vodja, general in cesar Napoleon I., * 15. avgust 1769, Ajaccio, Korzika, Francija, † 5. maj 1821, Sveta Helena.
Novo!!: Dimitrij Petrovič Rezvi in Napoleon Bonaparte · Poglej več »
Napoleonov pohod na Rusijo
''Požar v Moskvi, 15.-18. septembra 1812''. A. Smirnov, 1813. Napoleonov pohod na Rusijo, največji spopad med Napoleonovo in rusko vojsko (24. junij - 14. december 1812).
Novo!!: Dimitrij Petrovič Rezvi in Napoleonov pohod na Rusijo · Poglej več »
Napoleonske vojne
Napoleonske vojne je naziv za niz vojn, ki so potekale v času vladanja Napoleona Bonaparta v Franciji.
Novo!!: Dimitrij Petrovič Rezvi in Napoleonske vojne · Poglej več »
Polkovnik
Polkovnik (Colonel; Oberst) je visoki častniški čin, ki po navadi poveljuje polku oz.
Novo!!: Dimitrij Petrovič Rezvi in Polkovnik · Poglej več »
Praporščak
Praporščak (staroslovansko prápor - zastava, sukno) je višji podčastniški čin v Slovenski vojski, po Nato standardu je uvrščen na raven OR8.
Novo!!: Dimitrij Petrovič Rezvi in Praporščak · Poglej več »
Red svete Ane
Red svete Ane (rusko Орден Святой Анны, Orden Svjatoj Anni) je kot holsteinski vojvodski viteški red ustanovil Karel Friderik, vojvoda Holstein-Gottorpa, 14.
Novo!!: Dimitrij Petrovič Rezvi in Red svete Ane · Poglej več »
Red svetega Jurija
Red svetega Jurija je najvšje vojaško odlikovanje Ruske federacije.
Novo!!: Dimitrij Petrovič Rezvi in Red svetega Jurija · Poglej več »
Red svetega Vladimirja
Zvezda sv. Vladimirja, sodobna verzija Red svetega Vladimirja (Императорский орден Святого Равноапостольного князя Владимира) je bil viteški red Ruskega imperija, ki ga je ustanovila leta 1782 Katarina Velika v spomin na zasluge svetega Vladimirja.
Novo!!: Dimitrij Petrovič Rezvi in Red svetega Vladimirja · Poglej več »
Rusi
Rúsi (rusko ру́сские; zastarelo великоро́ссы - Velikorúsi) so vzhodnoslovanski narod, ki živi v Rusiji in v drugih državah nekdanje Sovjetske zveze.
Novo!!: Dimitrij Petrovič Rezvi in Rusi · Poglej več »
Ruski imperij
Rúski impêrij (sodobno; starejše Россійская Имперія, in tudi sodobno, ali) je bila država, ki je obstajala med letoma 1721 in 1917.
Novo!!: Dimitrij Petrovič Rezvi in Ruski imperij · Poglej več »
Rusko-turška vojna (1787–1792)
Rusko-turška vojna (1787-1792) je bila neuspel poskus Omanskega cesarstva, da bi ponovno osvojilo ozemlje, ki ga je izgubilo v prejšnji rusko-turški vojni (1768–1774).
Novo!!: Dimitrij Petrovič Rezvi in Rusko-turška vojna (1787–1792) · Poglej več »
Rusko-turška vojna (1806–1812)
Rusko-turška vojna (1806–1812) se je začela z ruskim napadom na Moldavijo in Vlaško in se končala z rusko zmago; Ruski imperij je pridobil Besarabijo.
Novo!!: Dimitrij Petrovič Rezvi in Rusko-turška vojna (1806–1812) · Poglej več »
Sankt Peterburg
Sankt Peterburg (rusko Санкт-Петербург – Sankt-Peterbúrg), v preteklosti znan kot Petrograd (1914–1924) in Leningrad (1924–1991), je mesto ob reki Nevi, na začetku Finskega zaliva v Baltskem morju.
Novo!!: Dimitrij Petrovič Rezvi in Sankt Peterburg · Poglej več »
Seznam ruskih generalov
Seznam ruskih generalov.
Novo!!: Dimitrij Petrovič Rezvi in Seznam ruskih generalov · Poglej več »
Vojaška galerija, Zimski dvorec
''Vojaška galerija, Zimski dvorec''(Gregorij Černecov, 1827) Vojaška galerija je galerija (prostor in zbirka) portretov 332 generalov patriotske vojne leta 1812, ki se nahaja v Zimskem dvorcu v Sankt Peterburgu, Rusija.
Novo!!: Dimitrij Petrovič Rezvi in Vojaška galerija, Zimski dvorec · Poglej več »
Zimski dvorec
Zimski dvorec (rusko: Зимний дворец, tr. Zimnij dvorets) je bil uradno prebivališče ruskih carjev od leta 1732 do 1917.
Novo!!: Dimitrij Petrovič Rezvi in Zimski dvorec · Poglej več »
1762
1762 (MDCCLXII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.
Novo!!: Dimitrij Petrovič Rezvi in 1762 · Poglej več »
1823
1823 (MDCCCXXIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.
Novo!!: Dimitrij Petrovič Rezvi in 1823 · Poglej več »
Preusmerja sem:
Dmitrij Petrovič Rezvi, Dmitrij Petrovič Rezvij.
