Logo
Unijapedija
Komunikacija
na voljo v Google Play
Novo! Naložite Unijapedija na vašem Android ™!
Prost
Hitreje kot brskalnik!
 

Deževni gozd

Index Deževni gozd

Fatu Hivi, otočje Marquesas Deževni gozd je območje z vročim in vlažnim podnebjem, kamor še ni posegel človek.

28 odnosi: Čile, Biomasa, Biotska raznovrstnost, Brazilija, Dobiček, Ekvator, Epifit, Fotosinteza, Humus, Kmetijstvo, Kukavičevke, Letni časi, Mineral, Nova Zelandija, Ogljikov dioksid, Plantaža, Požigalništvo, Podnebje, Rastline, Severna Amerika, Tasmanija, Tropski deževni gozd, Učinek tople grede, Vlažnost, Vročina, Zdravilo, 1 E10 m², 2004.

Čile

Republika Čile je dolga in ozka obmorska država ob jugozahodni obali Južne Amerike med Tihim oceanom na zahodu in Andi na vzhodu.

Novo!!: Deževni gozd in Čile · Poglej več »

Biomasa

Les osnova za Biomaso Biomasa je celotna masa rastlinskega, živalskega organizma, populacije ali celotne biocenoze na enoto površine ali prostornine v določenem času.

Novo!!: Deževni gozd in Biomasa · Poglej več »

Biotska raznovrstnost

koralnega gebena Biotska raznovrstnost, tudi biološka raznovrstnost ali s tujko biodiverziteta, je stopnja raznolikosti vseh oblik življenja v nekem okolju, bodisi ekosistemu, biomu ali celotni Zemlji.

Novo!!: Deževni gozd in Biotska raznovrstnost · Poglej več »

Brazilija

Brazilija, uradno Federativna republika Brazilija je največja in najbolj naseljena država v Južni Ameriki.

Novo!!: Deževni gozd in Brazilija · Poglej več »

Dobiček

Dobiček je razlika med prihodki in stroški.

Novo!!: Deževni gozd in Dobiček · Poglej več »

Ekvator

Zemlja z ekvatorjem Ekvátor, (tudi ravník ali rávnik) je v geografiji največji vzporednik oz.

Novo!!: Deževni gozd in Ekvator · Poglej več »

Epifit

Epifit je rastlina, ki ima korenino na drevesnem deblu ali vejah in ne v zemlji.

Novo!!: Deževni gozd in Epifit · Poglej več »

Fotosinteza

listih. Fótosintéza (iz grščine: photós - svetloba +: sýnthesis - spajanje, sestavljanje) je biokemijski proces, pri katerem rastline, alge ter nekatere praživali in bakterije izrabljajo energijo sončne svetlobe za pridelavo hrane.

Novo!!: Deževni gozd in Fotosinteza · Poglej več »

Humus

prsti. Zaradi nakopičenega organskega ogljika je črne ali temno rjave barve. Humus je vrhnja plast prsti, ki nastane z razgradnjo organskih snovi v plasti rastlinskega opada.

Novo!!: Deževni gozd in Humus · Poglej več »

Kmetijstvo

polje. Kmetíjstvo ali agrikultúra je ena osnovnih in prvotnih človekovih dejavnosti.

Novo!!: Deževni gozd in Kmetijstvo · Poglej več »

Kukavičevke

Kukavičevke (znanstveno ime Orchidaceae) so botanična družina, ki obsega okoli 20.000 različnih vrst in podvrst.

Novo!!: Deževni gozd in Kukavičevke · Poglej več »

Letni časi

Létni čási so ena od razdelitev leta, povezana s spremembami vremena.

Novo!!: Deževni gozd in Letni časi · Poglej več »

Mineral

Različni minerali Rudnina ali mineral (iz latinske besede za rudnino: minerallis) je naravna spojina z značilno kristalno zgradbo, nastala s pomočjo geoloških procesov.

Novo!!: Deževni gozd in Mineral · Poglej več »

Nova Zelandija

Nova Zelandija je otoška država v Jugozahodnem Pacifiku.

Novo!!: Deževni gozd in Nova Zelandija · Poglej več »

Ogljikov dioksid

Ogljíkov díoksíd (zastarelo ogljikov dvokis) je pri standardnih pogojih plin(zgornje vrelišče je narobe) s kemijsko formulo CO2.

Novo!!: Deževni gozd in Ogljikov dioksid · Poglej več »

Plantaža

Plantaža čaja in delavci na njej (Gruzija) Plantaža ali nasad je področje, na katerega človek zaradi ekonomskih razlogov nasadi rastline iste vrste.

Novo!!: Deževni gozd in Plantaža · Poglej več »

Požigalništvo

Požigalništvo je zgodnja oblika poljedelstva, ki je značilno za stari in zgodnji srednji vek.

Novo!!: Deževni gozd in Požigalništvo · Poglej več »

Podnebje

Letne povprečne temperature od 1961 do 1990 - primer kako se podnebje spreminja glede na položaj. Podnébje (klíma) je pojem, ki obsega vse vremenske pojave na nekem področju.

Novo!!: Deževni gozd in Podnebje · Poglej več »

Rastline

Rastlíne (znanstveno ime Plantae) so eno izmed kraljestev živih bitij, v katerega uvrščamo približno 300.000 danes znanih vrst.

Novo!!: Deževni gozd in Rastline · Poglej več »

Severna Amerika

Severna Amerika je tretja največja celina na svetu.

Novo!!: Deževni gozd in Severna Amerika · Poglej več »

Tasmanija

Tasmanija v Avstraliji Otok Tasmanija je zvezna država Avstralije s površino 68.332 km², na kateri prebiva 484.700 prebivalcev (marec 2005).

Novo!!: Deževni gozd in Tasmanija · Poglej več »

Tropski deževni gozd

Tropski deževni gozd imenujemo vegetacijsko obliko katero srečamo samo v tropskih klimatskih področjih.

Novo!!: Deževni gozd in Tropski deževni gozd · Poglej več »

Učinek tople grede

Prikaz izmenjave energije med virom (Sonce) zemeljskim površjem ter zemeljske atmosfere in vesoljem. Slika prikazuje tudi sposobnost ozračja za zajemanje in recikliranje energije, ki ga oddaja površina Zemlje kar je značilnost učinka tople grede. Pri učinku tople grede gre za proces, pri katerem toplotno sevanje iz planetove površine absorbirajo atmosferski toplogredni plini, zaradi tega se absorbirana toplota ponovno širi v vse smeri.

Novo!!: Deževni gozd in Učinek tople grede · Poglej več »

Vlažnost

Vlážnost podaja količino vodnih hlapov v zraku ali kakem drugem plinu.

Novo!!: Deževni gozd in Vlažnost · Poglej več »

Vročina

Vročína je stanje povišane telesne temperature.

Novo!!: Deževni gozd in Vročina · Poglej več »

Zdravilo

Zdravila v različnih oblikah thumb Zdravilo je pripravek, ki se uporablja za zdravljenje, lajšanje, preprečevanje ali odkrivanje bolezni oziroma je namenjen za učinkovanje na zgradbo telesa ali njegovo delovanje.

Novo!!: Deževni gozd in Zdravilo · Poglej več »

1 E10 m²

Za lažje predstavljanje različnih velikosti površin je tu seznam površin med 10.000 in 100.000 km².

Novo!!: Deževni gozd in 1 E10 m² · Poglej več »

2004

2004 (MMIV) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.

Novo!!: Deževni gozd in 2004 · Poglej več »

Preusmerja sem:

Deževni pragozd.

OdhodniDohodne
Zdravo! Smo na Facebooku zdaj! »