Logo
Unijapedija
Komunikacija
na voljo v Google Play
Novo! Naložite Unijapedija na vašem Android ™!
Namesti
Hitreje kot brskalnik!
 

Dario Resta

Index Dario Resta

Dario Resta, italijansko-britanski dirkač, * 17. avgust 1884, Livorno, Toskana, Italija, † 2. september 1924, Weybridge, Surrey, Anglija, Združeno kraljestvo.

36 odnosi: Anglija, Britanci, Brooklands, Dirkač, Howdy Wilcox, Indianapolis 500, Indianapolis 500 1915, Indianapolis 500 1916, Italija, Italijani, Kopenski hitrostni rekord, Livorno, Peugeot, Prva svetovna vojna, Ralph DePalma, Sezona Velikih nagrad 1907, Sezona Velikih nagrad 1908, Sezona Velikih nagrad 1912, Sezona Velikih nagrad 1915, Sezona Velikih nagrad 1916, Sezona Velikih nagrad 1923, Sezona Velikih nagrad 1924, Sunbeam, Surrey, Talbot, Toskana, Velika nagrada Francije 1908, Velika nagrada Francije 1912, Velika nagrada Francije 1924, Velika nagrada ZDA 1915, Združene države Amerike, Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske, 17. avgust, 1884, 1924, 2. september.

Anglija

Anglija je dežela na severozahodu Evrope in skupaj s Škotsko, Walesom in Severno Irsko sestavlja Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske.

Novo!!: Dario Resta in Anglija · Poglej več »

Britanci

Britanci so avtohtoni prebivalci Velike Britanije in njihovi potomci, v današnjem času pa se izraz nanaša na državljane Združenega kraljestva.

Novo!!: Dario Resta in Britanci · Poglej več »

Brooklands

Dirkališče Brooklands Louis Zborowski na Brooklandsu Brooklands je nekdanje dirkališče, ki je ležalo v bližini Weybridga, Surrey, Anglija.

Novo!!: Dario Resta in Brooklands · Poglej več »

Dirkač

Dirkač je športnik, ki se ukvarja z dirkanjem.

Novo!!: Dario Resta in Dirkač · Poglej več »

Howdy Wilcox

Howard »Howdy« Wilcox, ameriški dirkač, * 24. junij 1889, Crawfordsville, Indiana, ZDA, † 4. september 1923, Tyrone, Pensilvanija, ZDA.

Novo!!: Dario Resta in Howdy Wilcox · Poglej več »

Indianapolis 500

Indianapolis Indianapolis 500 je tradicionalna vsakoletna ameriška dirka na ovalnem dirkališču Indianapolis Motor Speedway, ki je med sezonama in štela za prvenstvo Formule 1, kljub temu pa se je je udeleževalo le malo dirkačev iz Evrope.

Novo!!: Dario Resta in Indianapolis 500 · Poglej več »

Indianapolis 500 1915

Indianapolis 500 1915 je bila peta dirka Indianapolis 500 na dirkališču Indianapolis.

Novo!!: Dario Resta in Indianapolis 500 1915 · Poglej več »

Indianapolis 500 1916

Indianapolis 500 1916 je bila šesta dirka Indianapolis 500 na dirkališču Indianapolis.

Novo!!: Dario Resta in Indianapolis 500 1916 · Poglej več »

Italija

Satelitski posnetek Apeninskega polotoka maja 2003 Itálija, uradno Italijanska republika, je unitarna parlamentarna republika v južni Evropi.

Novo!!: Dario Resta in Italija · Poglej več »

Italijani

Italijani so pretežno prebivalci Italije, nekaj jih je tudi v Sloveniji, na Tirolskem, Hrvaškem, v Franciji in v Švici.

Novo!!: Dario Resta in Italijani · Poglej več »

Kopenski hitrostni rekord

Daytona Kopenski hitrostni rekord je najhitrejša hitrost, ki jo katerokoli vozilo na kolesih lahko doseže na tleh, v nasprotju z vodnim, zračnim ali na tirih.

Novo!!: Dario Resta in Kopenski hitrostni rekord · Poglej več »

Livorno

Livorno je pristaniško mesto na zahodni obali Toskane (Italija) ob Ligurskem morju.

Novo!!: Dario Resta in Livorno · Poglej več »

Peugeot

Peugeot je francoski avtomobilski proizvajalec.

Novo!!: Dario Resta in Peugeot · Poglej več »

Prva svetovna vojna

Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.

Novo!!: Dario Resta in Prva svetovna vojna · Poglej več »

Ralph DePalma

Ralph DePalma (tudi Ralph de Palma ali Ralph De Palma), italijansko-ameriški dirkač, * 23. januar 1884, Troia, Apulia, Italija † 31. marec 1956, Južna Pasadena, Kalifornija, ZDA.

Novo!!: Dario Resta in Ralph DePalma · Poglej več »

Sezona Velikih nagrad 1907

Sezona Velikih nagrad 1907 je bila druga sezona Velikih nagrad, dirke niso bile povezane v prvenstvo.

Novo!!: Dario Resta in Sezona Velikih nagrad 1907 · Poglej več »

Sezona Velikih nagrad 1908

Sezona Velikih nagrad 1908 je bila tretja sezona Velikih nagrad, dirke niso bile povezane v prvenstvo.

Novo!!: Dario Resta in Sezona Velikih nagrad 1908 · Poglej več »

Sezona Velikih nagrad 1912

Sezona Velikih nagrad 1912 je bila sedma sezona Velikih nagrad, dirke niso bile povezane v prvenstvo.

Novo!!: Dario Resta in Sezona Velikih nagrad 1912 · Poglej več »

Sezona Velikih nagrad 1915

Sezona Velikih nagrad 1915 je bila deseta sezona Velikih nagrad, dirke niso bile povezane v prvenstvo.

Novo!!: Dario Resta in Sezona Velikih nagrad 1915 · Poglej več »

Sezona Velikih nagrad 1916

Sezona Velikih nagrad 1916 je bila enajsta sezona Velikih nagrad, dirke niso bile povezane v prvenstvo.

Novo!!: Dario Resta in Sezona Velikih nagrad 1916 · Poglej več »

Sezona Velikih nagrad 1923

Sezona Velikih nagrad 1923 je bila šestnajsta sezona Velikih nagrad, dirke niso bile povezane v prvenstvo.

Novo!!: Dario Resta in Sezona Velikih nagrad 1923 · Poglej več »

Sezona Velikih nagrad 1924

Sezona Velikih nagrad 1924 je bila sedemnajsta sezona Velikih nagrad, dirke niso bile povezane v prvenstvo.

Novo!!: Dario Resta in Sezona Velikih nagrad 1924 · Poglej več »

Sunbeam

Sunbeam Nautilus iz leta 1910 Sunbeam 14 40 Tourer iz leta 1926 Sunbeam je nekdanja kolesna, motociklistična in avtomobilska tovarna, ki jo je ustanovil John Marston Co.

Novo!!: Dario Resta in Sunbeam · Poglej več »

Surrey

Surrey je grofija na jugovzhodu Anglije.

Novo!!: Dario Resta in Surrey · Poglej več »

Talbot

Dirkalnik Talbot-Lago T26C Talbot je nekdanja francoska tovarna in nekdanje moštvo Formule 1, ki je v prvenstvu sodelovalo v sezonah in.

Novo!!: Dario Resta in Talbot · Poglej več »

Toskana

Toskana (v italijanskem izvirniku Toscana), je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo.

Novo!!: Dario Resta in Toskana · Poglej več »

Velika nagrada Francije 1908

Velika nagrada Francije 1908 je potekala 7. julija 1908.

Novo!!: Dario Resta in Velika nagrada Francije 1908 · Poglej več »

Velika nagrada Francije 1912

Velika nagrada Francije 1912 je potekala 25. junija 1912.

Novo!!: Dario Resta in Velika nagrada Francije 1912 · Poglej več »

Velika nagrada Francije 1924

Velika nagrada Francije 1924 je bila druga dirka Grandes Épreuves v sezoni Velikih nagrad 1924.

Novo!!: Dario Resta in Velika nagrada Francije 1924 · Poglej več »

Velika nagrada ZDA 1915

Velika nagrada ZDA 1915 (uradno VI American Grand Prize) je druga dirka za Veliko nagrado v. Odvijala se je 27. februarja 1915 v San Franciscu.

Novo!!: Dario Resta in Velika nagrada ZDA 1915 · Poglej več »

Združene države Amerike

Združene države Amerike (tudi Združene države, ZDA; angleško United States of America) so zvezna republika v Severni Ameriki, sestavljena iz 50 zveznih držav (48 geografsko povezanih in dveh ločenih zveznih držav).

Novo!!: Dario Resta in Združene države Amerike · Poglej več »

Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske

Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske (tudi Združeno kraljestvo Velika Britanija in Severna Irska) obsega dežele Anglijo, Škotsko, Wales in Severno Irsko na otoku Velika Britanija, ki leži takoj za severozahodno obalo celinske Evrope in je obkrožen s Severnim morjem, Rokavskim prelivom in Atlantskim oceanom.

Novo!!: Dario Resta in Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske · Poglej več »

17. avgust

17.

Novo!!: Dario Resta in 17. avgust · Poglej več »

1884

1884 (MDCCCLXXXIV) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.

Novo!!: Dario Resta in 1884 · Poglej več »

1924

1924 (MCMXXIV) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.

Novo!!: Dario Resta in 1924 · Poglej več »

2. september

2.

Novo!!: Dario Resta in 2. september · Poglej več »

OdhodniDohodne
Zdravo! Smo na Facebooku zdaj! »