Delamo na obnovitvi aplikacije Unionpedia v trgovini Google Play
OdhodniDohodne
🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!
Instagram Facebook X LinkedIn

Ciril Žnidaršič

Index Ciril Žnidaršič

Ciril Žnidaršič, slovenski gradbeni inženir, hidrotehnik * 3. avgust 1882, Ilirska Bistrica, † 2. november 1938, Ljubljana.

Kazalo

  1. 19 odnosi: Diploma, Gradbeništvo, Gradec, Hidrotehnika, Ilirska Bistrica, Inženir, Jakob Žnidaršič, Ljubljana, Profesor, Sarajevo, Seznam slovenskih inženirjev gradbeništva, Slovenci, Split, Tehniška fakulteta v Ljubljani, Zadar, 1882, 1938, 2. november, 3. avgust.

Diploma

Diplóma (grško di- + ploma, na pol preganjen list) je izkaz o zaključenem višje- ali visokošolskem izobraževanju.

Poglej Ciril Žnidaršič in Diploma

Gradbeništvo

Pragersko-Ormož Gradbeništvo je tehnična stroka, ki se ukvarja s projektiranjem, statičnimi in dinamičnimi izračuni, gradnjo, sanacijo in končno porušitvijo grajenih objektov.

Poglej Ciril Žnidaršič in Gradbeništvo

Gradec

Grádec je glavno mesto avstrijske zvezne dežele Štajerske ob reki Muri in je drugo največje mesto v Avstriji, s približno 305.000 stalnih in več kot 330.000 dejanskih prebivalcev.

Poglej Ciril Žnidaršič in Gradec

Hidrotehnika

Table of Hydraulics and Hydrostatics, Cyclopaedia, Volume 1 Hidrotehnika je tehnična veda, ki se ukvarja s proučevanjem lastnosti in dinamike voda, načrtovanjem in gradnjo vodnih objektov in naprav za uravnavanje vodnega režima, rabo voda, izkoriščanje vodne energije, ter objektov komunalnega inženirstva (čistilnih naprav, sistemov zbiranja in odvajanja komunalnih in industrijskih odpadnih voda, vodooskrbnih sistemov).

Poglej Ciril Žnidaršič in Hidrotehnika

Ilirska Bistrica

Ilirska Bistrica (Illyrisch Feistritz; Villa del Nevoso, pred 1927: Bisterza, madžarsko: Illírbeszterce) je mesto z okoli 4.500 prebivalci (2020) in središče občine Ilirska Bistrica.

Poglej Ciril Žnidaršič in Ilirska Bistrica

Inženir

Inženír je strokovnjak za tehniko z višjo ali visoko ali izobrazbo tehniških fakultet.

Poglej Ciril Žnidaršič in Inženir

Jakob Žnidaršič

Jakob Žnidaršič, slovenski gimnazijski profesor in publicist, * 2. julij 1847, Kal pri Pivki, † 3. oktober 1903, Sarajevo.

Poglej Ciril Žnidaršič in Jakob Žnidaršič

Ljubljana

Ljubljana (italijansko Lubiana, nemško Laibach) je glavno mesto Republike Slovenije.

Poglej Ciril Žnidaršič in Ljubljana

Profesor

Profesor (okrajšava prof.) je učitelj, predavatelj in raziskovalec, običajno v okviru univerze.

Poglej Ciril Žnidaršič in Profesor

Sarajevo

Sarajevo (cirilica Сарајево) je največje in glavno mesto Bosne in Hercegovine.

Poglej Ciril Žnidaršič in Sarajevo

Seznam slovenskih inženirjev gradbeništva

Seznam slovenskih inženirjev gradbeništva.

Poglej Ciril Žnidaršič in Seznam slovenskih inženirjev gradbeništva

Slovenci

Slovenci so južnoslovanski narod, ki danes večinoma živi v Sloveniji (1,63 milijona), v tržaški, goriški in videmski pokrajini v severovzhodni Italiji (100.000), na avstrijskem Koroškem in na Štajerskem v južni Avstriji (25.000), na Hrvaškem (13.000) in Madžarskem (3.000).

Poglej Ciril Žnidaršič in Slovenci

Split

Split (italijansko Spalato, latinsko Spalatum, grško Aspalathos), pogosto imenovan tudi Mesto pod Marjanom (hrvaško: Grad pod Marjanom) je največje in najpomembnejše mesto v Dalmaciji in z dobrimi 160.000 prebivalci (občina po podatkih popisa 2021, samo mesto-naselje okoli 150.000; 1991 še skoraj 200.000) drugo največje mesto na Hrvaškem ter glavno mesto Splitsko-dalmatinske županije, kakor tudi sedež rimskokatoliške Splitsko-makarske nadškofije in metropolije ter od 1974 tudi Univerze v Splitu.

Poglej Ciril Žnidaršič in Split

Tehniška fakulteta v Ljubljani

Tehniška fakulteta, s sedežem v Ljubljani, je nekdanja fakulteta, ki je bila članica Univerze v Ljubljani.

Poglej Ciril Žnidaršič in Tehniška fakulteta v Ljubljani

Zadar

Pristanišče Zadar (v antiki Iader) je pristaniško mesto na severozahodni obali Ravnih kotarjev v severni Dalmaciji s približno 68.000 prebivalci, glavno mesto Zadrske županije, sedež druge največje in obenem najstarejše univerze na hrvaškem ozemlju ter rimskokatoliške nadškofije, ki ni vključena v nobeno metropolijo, ampak (od 1969) podrejena neposredno Rimu.

Poglej Ciril Žnidaršič in Zadar

1882

1882 (MDCCCLXXXII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.

Poglej Ciril Žnidaršič in 1882

1938

1938 (MCMXXXVIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.

Poglej Ciril Žnidaršič in 1938

2. november

2.

Poglej Ciril Žnidaršič in 2. november

3. avgust

3.

Poglej Ciril Žnidaršič in 3. avgust