Hitreje kot brskalnik!
28 odnosi: Alfa Romeo, Coppa Acerbo, Dirkališče, Dirke za velike nagrade, Druga svetovna vojna, Enzo Ferrari, Formula 1, Formula 1 sezona 1950, Formula 1 sezona 1951, Formula 1 sezona 1954, Formula 1 sezona 1957, Italija, José Froilán González, Juan Manuel Fangio, Luigi Musso, Maserati, Pescara, Prva svetovna vojna, Scuderia Ferrari, Stirling Moss, Svetovno prvenstvo športnih dirkalnikov, Vanwall, Velika nagrada Pescare, Velika nagrada Pescare 1950, Velika nagrada Pescare 1957, Zgodovina Formule 1, 1924, 1961.
Alfa Romeo
Alfa Romeo je italijanski proizvajalec avtomobilov.
Novo!!: Circuito di Pescara in Alfa Romeo · Poglej več »
Coppa Acerbo
Coppa Acerbo je bila avtomobilistična dirka, ki je med letoma 1924 in 1939 potekala po jadranski obali okoli italijanskega mesta Pescara.
Novo!!: Circuito di Pescara in Coppa Acerbo · Poglej več »
Dirkališče
Pogled iz zraka na italijansko dirkališče Autodromo Nazionale Monza, eno najstarejših motošpornih dirkališč, ki so še vedno v uporabi Dirkališče je namensko zgrajen objekt za dirke vozil ali živali.
Novo!!: Circuito di Pescara in Dirkališče · Poglej več »
Dirke za velike nagrade
Veliki nagradi Francije 1912 v Dieppeju Dirke za velike nagrade imajo korenine v organiziranih avtomobilskih dirkah, ki so se začele v Franciji leta 1894.
Novo!!: Circuito di Pescara in Dirke za velike nagrade · Poglej več »
Druga svetovna vojna
Druga svetovna vojna je bila najobsežnejši in najdražji oborožen spopad v zgodovini.
Novo!!: Circuito di Pescara in Druga svetovna vojna · Poglej več »
Enzo Ferrari
Enzo Anselmo Ferrari, dirkač in ustanovitelj Ferrarija, * 18. februar 1898, Emilia-Romagna, Italija, † 14. avgust 1988, Modena, Italija.
Novo!!: Circuito di Pescara in Enzo Ferrari · Poglej več »
Formula 1
Formula 1 (kratica F1) je najvišji razred motošporta, kot ga označuje FIA, krovna avtomobilistična organizacija.
Novo!!: Circuito di Pescara in Formula 1 · Poglej več »
Formula 1 sezona 1950
Sezona Formule 1 1950 je bila prva sezona svetovnega prvenstva Formule 1 pod okriljem FIE.
Novo!!: Circuito di Pescara in Formula 1 sezona 1950 · Poglej več »
Formula 1 sezona 1951
Sezona Formule 1 1951 je bila druga sezona svetovnega prvenstva Formule 1 pod okriljem FIE.
Novo!!: Circuito di Pescara in Formula 1 sezona 1951 · Poglej več »
Formula 1 sezona 1954
Sezona Formule 1 1954 je bila peta sezona svetovnega prvenstva Formule 1 pod okriljem FIE.
Novo!!: Circuito di Pescara in Formula 1 sezona 1954 · Poglej več »
Formula 1 sezona 1957
Sezona Formule 1 1957 je bila osma sezona svetovnega prvenstva Formule 1 pod okriljem FIE.
Novo!!: Circuito di Pescara in Formula 1 sezona 1957 · Poglej več »
Italija
Satelitski posnetek Apeninskega polotoka maja 2003 Itálija, uradno Italijanska republika, je unitarna parlamentarna republika v južni Evropi.
Novo!!: Circuito di Pescara in Italija · Poglej več »
José Froilán González
José Froilán González, argentinski dirkač formule 1, * 5. oktober 1922, Arrecifes, Argentina, † 15. junij 2013.
Novo!!: Circuito di Pescara in José Froilán González · Poglej več »
Juan Manuel Fangio
Juan Manuel Fangio, argentinski dirkač Formule 1, * 24. junij 1911, Balcarce, Argentina, † 17. julij 1995, Buenos Aires, Argentina.
Novo!!: Circuito di Pescara in Juan Manuel Fangio · Poglej več »
Luigi Musso
Luigi Musso, italijanski dirkač Formule 1, * 28. julij 1924, Rim, Italija, † 6. julij 1958, Reims-Gueux, Francija.
Novo!!: Circuito di Pescara in Luigi Musso · Poglej več »
Maserati
Maserati je italijanski proizvajalec športnih avtomobilov.
Novo!!: Circuito di Pescara in Maserati · Poglej več »
Pescara
Pescara (abruško Pescàrë; pescarese Piscàrë) je glavno mesto pokrajine Pescara v deželi Abruci v Italiji.
Novo!!: Circuito di Pescara in Pescara · Poglej več »
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.
Novo!!: Circuito di Pescara in Prva svetovna vojna · Poglej več »
Scuderia Ferrari
Ferrarijevi dirkalniki vseh obdobij leta 2005 na Nürburgringu Enzo Ferrari (levo), ustanovitelj Scuderie Ferrari Scuderia Ferrari Marlboro je ime za Gestione Sportiva, divizijo avtomobilske tovarne Ferrari S.p.A, ki se ukvarja z dirkanjem.
Novo!!: Circuito di Pescara in Scuderia Ferrari · Poglej več »
Stirling Moss
Sir Stirling Moss, britanski dirkač Formule 1, * 17. september, 1929, London, Anglija, Združeno kraljestvo, † 12. april 2020, Mayfair, London.
Novo!!: Circuito di Pescara in Stirling Moss · Poglej več »
Svetovno prvenstvo športnih dirkalnikov
Svetovno prvenstvo športnih dirkalnikov je bilo vzdržljivostno prvenstvo športnih dirkalnikov, ki ga je prirejala FIA med letoma 1953 in 1992.
Novo!!: Circuito di Pescara in Svetovno prvenstvo športnih dirkalnikov · Poglej več »
Vanwall
Vanwall je nekdanje britansko moštvo in konstruktor Formule 1, ki je nastopalo med sezonama in.
Novo!!: Circuito di Pescara in Vanwall · Poglej več »
Velika nagrada Pescare
Velika nagrada Pescare je bila dirka svetovnega prvenstva Formule 1, ki je potekala le v sezoni 1957 v Italiji.
Novo!!: Circuito di Pescara in Velika nagrada Pescare · Poglej več »
Velika nagrada Pescare 1950
Velika nagrada Pescare 1950 je bila trinajsta neprvenstvena dirka Formule 1 v sezoni 1950.
Novo!!: Circuito di Pescara in Velika nagrada Pescare 1950 · Poglej več »
Velika nagrada Pescare 1957
Velika nagrada Pescare 1957 je bila sedma dirka Svetovnega prvenstva Formule 1 v sezoni 1957.
Novo!!: Circuito di Pescara in Velika nagrada Pescare 1957 · Poglej več »
Zgodovina Formule 1
Korenine Formule 1 segajo v evropske dirke za Veliko nagrado, ki so se začele že v dvajsetih in tridesetih letih 20. stoletja.
Novo!!: Circuito di Pescara in Zgodovina Formule 1 · Poglej več »
1924
1924 (MCMXXIV) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.
Novo!!: Circuito di Pescara in 1924 · Poglej več »
1961
1961 (MCMLXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Novo!!: Circuito di Pescara in 1961 · Poglej več »
Preusmerja sem:
Circuito di Pescara., Pescara Circuit.
