Hitreje kot brskalnik!
20 odnosi: Baroneti Fergusson, Bernard Edward Fergusson, Baron Ballantrae, Britanska kopenska vojska, David Boyle, 7. vojvoda Glasgowa, General (Združeno kraljestvo), Generalni guverner Nove Zelandije, James Fergusson, 6. baronet, John Jellicoe, Prva svetovna vojna, Red britanskega imperija, Red kopeli, Red svetega Mihaela in svetega Jurija, Seznam britanskih generalov, Sir (naziv), Sudan, Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske, 17. januar, 1865, 1951, 20. februar.
Baroneti Fergusson
klana Fergusson. Baroneti Fergusson Kilkerrana (Fergusson Baronetcy) v okrožju Ayr je naziv baronetov Nove Škotske, ki je bil ustanovljen 30.
Novo!!: Charles Fergusson, 7. baronet in Baroneti Fergusson · Poglej več »
Bernard Edward Fergusson, Baron Ballantrae
Bernard Edward Fergusson, Baron Ballantrae KT, GCMG, GCVO, DSO, OBE, britanski general, vojaški zgodovinar in politik, * 6. maj 1911, † 28. november 1980.
Novo!!: Charles Fergusson, 7. baronet in Bernard Edward Fergusson, Baron Ballantrae · Poglej več »
Britanska kopenska vojska
Britanska kopenska vojska (British Army) predstavlja kopensko komponento oboroženih sil Združenega kraljestva.
Novo!!: Charles Fergusson, 7. baronet in Britanska kopenska vojska · Poglej več »
David Boyle, 7. vojvoda Glasgowa
David Boyle, 7.
Novo!!: Charles Fergusson, 7. baronet in David Boyle, 7. vojvoda Glasgowa · Poglej več »
General (Združeno kraljestvo)
General (izvirno General; okrajšava Gen) je najvišji mirnodobni vojaški čin, ki je v uporabi v Britanski kopenski vojski in pri Kraljevih marinci.
Novo!!: Charles Fergusson, 7. baronet in General (Združeno kraljestvo) · Poglej več »
Generalni guverner Nove Zelandije
Zastava Generalnega guvernerja Nove Zelandije Generalni guverner Nove Zelandije je predstavnik monarha Nove Zelandije, ki deluje kot podkralj na Novi Zelandiji in velja za de facto vladarja države.
Novo!!: Charles Fergusson, 7. baronet in Generalni guverner Nove Zelandije · Poglej več »
James Fergusson, 6. baronet
Sir James Fergusson, 6.
Novo!!: Charles Fergusson, 7. baronet in James Fergusson, 6. baronet · Poglej več »
John Jellicoe
John Rushworth Jellicoe, 1.
Novo!!: Charles Fergusson, 7. baronet in John Jellicoe · Poglej več »
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.
Novo!!: Charles Fergusson, 7. baronet in Prva svetovna vojna · Poglej več »
Red britanskega imperija
Red britanskega imperija Red britanskega imperija (izvirno angleško The Most Excellent Order of the British Empire) je britanski viteški red, ki ga je 4.
Novo!!: Charles Fergusson, 7. baronet in Red britanskega imperija · Poglej več »
Red kopeli
Red kopeli Red kopeli (izvirno angleško The Most Honourable Order of the Bath) je britanski viteški red, ki ga je 18.
Novo!!: Charles Fergusson, 7. baronet in Red kopeli · Poglej več »
Red svetega Mihaela in svetega Jurija
Risba odlikovanja Red svetega Mihaela in svetega Jurija (izvirno angleško The Most Distinguished Order of Saint Michael and Saint George) je britanski viteški red, ki ga je 28.
Novo!!: Charles Fergusson, 7. baronet in Red svetega Mihaela in svetega Jurija · Poglej več »
Seznam britanskih generalov
Seznam britanskih generalov zajema vse podanike Združenega kraljestva, ki so imeli čin brigadirja, generalmajorja, generalporočnika ali generala.
Novo!!: Charles Fergusson, 7. baronet in Seznam britanskih generalov · Poglej več »
Sir (naziv)
Sir tudi je naziv vitezov in baronetov v Združenem kraljestvu.
Novo!!: Charles Fergusson, 7. baronet in Sir (naziv) · Poglej več »
Sudan
Sudan je država v severovzhodni Afriki, ki na severu meji na Egipt, na vzhodu na Eritrejo in Etiopijo, na jugu na Južni Sudan, na jugozahodu na Srednjeafriško republiko, na zahodu na Čad ter na severozahodu na Libijo.
Novo!!: Charles Fergusson, 7. baronet in Sudan · Poglej več »
Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske
Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske (tudi Združeno kraljestvo Velika Britanija in Severna Irska) obsega dežele Anglijo, Škotsko, Wales in Severno Irsko na otoku Velika Britanija, ki leži takoj za severozahodno obalo celinske Evrope in je obkrožen s Severnim morjem, Rokavskim prelivom in Atlantskim oceanom.
Novo!!: Charles Fergusson, 7. baronet in Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske · Poglej več »
17. januar
17.
Novo!!: Charles Fergusson, 7. baronet in 17. januar · Poglej več »
1865
1865 (MDCCCLXV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.
Novo!!: Charles Fergusson, 7. baronet in 1865 · Poglej več »
1951
1951 (MCMLI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Novo!!: Charles Fergusson, 7. baronet in 1951 · Poglej več »
20. februar
20.
Novo!!: Charles Fergusson, 7. baronet in 20. februar · Poglej več »
