Hitreje kot brskalnik!
20 odnosi: Župnija Stari Trg pri Ložu, Bloška Polica, Cerkev (zgradba), Dekanija Cerknica, Kipar, Konzul, Marijino oznanjenje, Metropolija Ljubljana, Nadškofija Ljubljana, Občina Cerknica, Oltar, Podružnična cerkev, Prva svetovna vojna, Rimskokatoliška cerkev, Sadra, Slovenija, Sveta Barbara, Sveti Kozma in Damijan, Vincencij Ferrer, Zvonik.
Župnija Stari Trg pri Ložu
Župnija Stari Trg pri Ložu je rimskokatoliška teritorialna župnija dekanije Cerknica nadškofije Ljubljana.
Novo!!: Cerkev sv. Vincencija, Bloška Polica in Župnija Stari Trg pri Ložu · Poglej več »
Bloška Polica
Bloška Polica je gručasto naselje v Občini Cerknica.
Novo!!: Cerkev sv. Vincencija, Bloška Polica in Bloška Polica · Poglej več »
Cerkev (zgradba)
Cerkev svetega Areha na Pohorju, Slovenija Cerkvena zgradba ali cerkvena hiša, ki jo pogosto imenujemo tudi cerkev, je zgradba, ki se uporablja za krščanske verske dejavnosti, zlasti za opravljanje krščanskega bogoslužja (liturgije). Izraz cerkev pogosto uporabljajo kristjani za označevanje prostorov, kjer molijo, včasih pa se (po analogiji) uporablja tudi za zgradbe drugih religij. Po funkciji je lahko oratorij, kapela, župna cerkev, samostanska, pokopališka, stolna, itd. V tradicionalni krščanski arhitekturi je cerkvena notranjost pogosto strukturirana v obliki krščanskega križa. Če gledamo na tloris navpični krak križa predstavlja osrednjo ladjo s sedeži, medtem ko vodoravni krak in stičišče križa tvorita bemo in oltar. Stolpi ali kupole se pogosto dodajajo z namenom, da bi gledalca usmerili v nebesa in navdihnili številne misli in čustva pri obiskovalcih in vernikih. Sodobne cerkvene zgradbe imajo različne arhitekturne sloge in postavitve. Številne, ki so bile zasnovane za druge namene, so preuredili v cerkveno uporabo in obratno, številne prvotne cerkvene zgradbe so bile namenjene drugim uporabam. Najzgodnejša zgradba krščanske cerkve je bila hišna cerkev, ustanovljena med letoma 233 in 256. Od 11. do 14. stoletja se je po zahodni Evropi širil val gradnje velikih cerkev in manjših župnijskih cerkva.
Novo!!: Cerkev sv. Vincencija, Bloška Polica in Cerkev (zgradba) · Poglej več »
Dekanija Cerknica
Dekanija Cerknica je rimskokatoliška dekanija, ki spada pod okrilje škofije Ljubljana.
Novo!!: Cerkev sv. Vincencija, Bloška Polica in Dekanija Cerknica · Poglej več »
Kipar
Kipar pri delu Kipár (ž. kipárka) je umetnik, ki deluje na področju kiparstva.
Novo!!: Cerkev sv. Vincencija, Bloška Polica in Kipar · Poglej več »
Konzul
Konzul je lahko.
Novo!!: Cerkev sv. Vincencija, Bloška Polica in Konzul · Poglej več »
Marijino oznanjenje
Oznanjenje, Melozzo da Forlì Marijino oznanjenje, El Greco, 1575 Oznanjenje, Sandro Botticelli Marijino oznanjenje (tudi Gospodovo oznanjenje ali Jezusovo utelešenje) je za kristjane dogodek, ko je nadangel Gabrijel Mariji napovedal, da bo čudežno rodila sina Jezusa.
Novo!!: Cerkev sv. Vincencija, Bloška Polica in Marijino oznanjenje · Poglej več »
Metropolija Ljubljana
Metropolija Ljubljana je ena izmed dveh najvišjih upravnih enot rimskokatoliške cerkve v Sloveniji.
Novo!!: Cerkev sv. Vincencija, Bloška Polica in Metropolija Ljubljana · Poglej več »
Nadškofija Ljubljana
Nadškofija Ljubljana je ena izmed šestih slovenskih škofij oziroma ena izmed dveh slovenskih nadškofij.
Novo!!: Cerkev sv. Vincencija, Bloška Polica in Nadškofija Ljubljana · Poglej več »
Občina Cerknica
Občina Cerknica je ena od občin v Republiki Sloveniji in zavzema osrednje predele Notranjske.
Novo!!: Cerkev sv. Vincencija, Bloška Polica in Občina Cerknica · Poglej več »
Oltar
Oltar (latinsko altare 'žrtvenik') je vsaka zgradba, na kateri se daruje, kot žrtvovanje so namenjene religioznim potrebam.
Novo!!: Cerkev sv. Vincencija, Bloška Polica in Oltar · Poglej več »
Podružnična cerkev
Podružnična cerkev sv. Jerneja v Ljubljani Podružnična cerkev je v kontekstu rimokatoliške cerkve verski objekt, v katerem se bogoslužje praviloma ne izvaja vsak dan, temveč ob določenih praznikih, ob nedeljah ali ob posebnih dogodkih.
Novo!!: Cerkev sv. Vincencija, Bloška Polica in Podružnična cerkev · Poglej več »
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.
Novo!!: Cerkev sv. Vincencija, Bloška Polica in Prva svetovna vojna · Poglej več »
Rimskokatoliška cerkev
Bazilika svetega Petra, Vatikan Petru ključe nebeškega kraljestva Rimskokatoliška cerkev, tudi Rimokatoliška cerkev, Katoliška cerkev ali samo Cerkev, s kratico RKC je krščanska Cerkev v polnem občestvu z rimskim škofom, trenutno papežem Frančiškom.
Novo!!: Cerkev sv. Vincencija, Bloška Polica in Rimskokatoliška cerkev · Poglej več »
Sadra
Sadra je kalcijev sulfatni mineral s formulo CaSO4•2H2O.
Novo!!: Cerkev sv. Vincencija, Bloška Polica in Sadra · Poglej več »
Slovenija
Slovenija, uradno Republika Slovenija, je evropska država z zemljepisno lego na skrajnem severu Sredozemlja in na skrajnem jugu Srednje Evrope.
Novo!!: Cerkev sv. Vincencija, Bloška Polica in Slovenija · Poglej več »
Sveta Barbara
Sveta Barbara, krščanska mučenka in svetnica, * 3. stoletje, Nikomedija, † 4. december 306, Nikomedija.
Novo!!: Cerkev sv. Vincencija, Bloška Polica in Sveta Barbara · Poglej več »
Sveti Kozma in Damijan
Sveti Kozma in Damijan, svetnika, * v Siriji, † 303 v Egeji v današnji Turčiji.
Novo!!: Cerkev sv. Vincencija, Bloška Polica in Sveti Kozma in Damijan · Poglej več »
Vincencij Ferrer
Vincencij Ferrer (ali Fererski, tudi Ferreri) je krščanski svetnik iz katoliškega red bratov pridigarjev (dominikanec).
Novo!!: Cerkev sv. Vincencija, Bloška Polica in Vincencij Ferrer · Poglej več »
Zvonik
baročnem slogu Verici-Ritkarovcih (Slovensko Porabje). Zvonik (tudi stolp z zvonom ali turn) je gradbeni objekt, največkrat sestavni del cerkve, z veliko višino v primerjavi s tlorisno površino.
Novo!!: Cerkev sv. Vincencija, Bloška Polica in Zvonik · Poglej več »
Preusmerja sem:
Cerkev na Bloški Polici, Cerkev sv. Vincencija Fererskega, Bloška Polica, Cerkev svetega Vincencija Fererskega, Bloška Polica, Cerkev svetega Vincencija na Bloški Polici, Cerkev svetega Vincencija, Bloška Polica.
