Delamo na obnovitvi aplikacije Unionpedia v trgovini Google Play
OdhodniDohodne
🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!
Instagram Facebook X LinkedIn

Cerkev sv. Martina, Domanjševci

Index Cerkev sv. Martina, Domanjševci

Cerkev sv.

Kazalo

  1. 32 odnosi: Škofija Murska Sobota, Župnija Kančevci, Dekanija Murska Sobota, Desetina, Dnevnik (časopis), Domača ovca, Domanjševci, Galerija sakralnih objektov v Prekmurju, Goričko, Jezus Kristus, Kapela, Kapitel, Mala Krka, Martin iz Toursa, Metropolija Maribor, Občina Šalovci, Občina Rogašovci, Ornament, Portal, Prekmurje, Rimskokatoliška cerkev, Romanika, Srednji vek, Sveti Marko, Sveti Venceslav, Tatari, Topografija, Večeslavci, Velika Krka, Venceslav, Vlada, Zagreb.

Škofija Murska Sobota

Škofija Murska Sobota je ena izmed šestih škofij v Sloveniji in ena izmed dveh, ki kot sufraganski škofiji Nadškofije Maribor spadata v Metropolijo Maribor (druga je Škofija Celje).

Poglej Cerkev sv. Martina, Domanjševci in Škofija Murska Sobota

Župnija Kančevci

Župnija Kančevci je rimskokatoliška teritorialna župnija dekanije Murska Sobota škofije Murska Sobota.

Poglej Cerkev sv. Martina, Domanjševci in Župnija Kančevci

Dekanija Murska Sobota

Dekanija Murska Sobota je rimskokatoliška dekanija Škofije Murska Sobota.

Poglej Cerkev sv. Martina, Domanjševci in Dekanija Murska Sobota

Desetina

Kmet predaja desetino zemljiškemu gospodu Desetina (francosko dîme, nemško Zehnt, angleško tithe) je izraz, ki v najširšem pomenu označuje moralno ali zakonsko obveznost posameznika ali gospodinjstva da deseti del svoje žetve ali prihodkov (denarja) v določenem obdobju preda določeni cerkveni (tempelj, cerkev) ali posvetni instituciji (kralj, najemodajalec, država) v smislu njenega financiranja ali vzdrževanja.

Poglej Cerkev sv. Martina, Domanjševci in Desetina

Dnevnik (časopis)

Rumena stavba Dnevnika v Ljubljani Dnevnik je slovenski dnevni časopis s sedežem v Ljubljani.

Poglej Cerkev sv. Martina, Domanjševci in Dnevnik (časopis)

Domača ovca

Domača ovca (znanstveno ime Ovis aries), najpogostejša vrsta rodu ovc (Ovis), je volnat prežvekovalec s štirimi okončinami, ki se je verjetno razvil iz divjega muflona v osrednji in jugozahodni Aziji.

Poglej Cerkev sv. Martina, Domanjševci in Domača ovca

Domanjševci

Domanjševci (madžarsko Domonkosfa) je naselje s pretežno madžarskim prebivalstvom v Sloveniji v Občini Šalovci.

Poglej Cerkev sv. Martina, Domanjševci in Domanjševci

Galerija sakralnih objektov v Prekmurju

Galerija sakralnih objektov v Prekmurju predstavlja slikovno dopolnitev vseh člankov o sakralnih objektih v Prekmurju.

Poglej Cerkev sv. Martina, Domanjševci in Galerija sakralnih objektov v Prekmurju

Goričko

Položaj Goričkega v Sloveniji Goríčko je gričevnata pokrajina v skrajni severovzhodni Sloveniji ob tromeji z Avstrijo in Madžarsko med Muro in Rabo.

Poglej Cerkev sv. Martina, Domanjševci in Goričko

Jezus Kristus

Jezus Kristus (v stari slovenski ljudski različici Jezuš Kristuš, iz in (v pomenu Maziljeni), tudi Jezus iz Nazareta ali Jezus Nazarečan, v krščanstvu osrednja osebnost, Božji sin, odrešenik in mesija, v islamu prerok, * ok. 4 pr. n. št., Betlehem, Judeja, † leta 30 ali 33.

Poglej Cerkev sv. Martina, Domanjševci in Jezus Kristus

Kapela

Prekmurju Kapela (latinsko cappa - plašč; diminutiv - capella) označuje manjši bogoslužni prostor, ki je lahko neodvisna samostojna Božja hiša, lahko pa je stranski prostor kake večje cerkve, torej cerkvena stranska kapela.

Poglej Cerkev sv. Martina, Domanjševci in Kapela

Kapitel

Jonski kapitel, Atenin tempelj, Priena, Jonija, 19 stoletje, graviran Starodavni korintski kapitel v Veliki mošeji v Kairouanu, Tunizija Kapitél (iz latinsko caput - glava), ali tudi glavič, je arhitekturni element, sestavni del stebra, njegov zgornji zaključni del, ki je pogosto okrašen z rastlinskim ali figuralnim okrasjem.

Poglej Cerkev sv. Martina, Domanjševci in Kapitel

Mala Krka

Mala Krka (madžarsko Kerca-patak, Kis-Kerka) je desni pritok Velike Krke na Goričkem.

Poglej Cerkev sv. Martina, Domanjševci in Mala Krka

Martin iz Toursa

Martin iz Toursa ali sveti Martin je rimski škof in svetnik, * 316, Panonija, današnja Madžarska, † 8. november 397, Candes, današnja Francija.

Poglej Cerkev sv. Martina, Domanjševci in Martin iz Toursa

Metropolija Maribor

Metropolija Maribor je bila ustanovljena 7. aprila 2006 z izločitvijo iz ljubljanske metropolije.

Poglej Cerkev sv. Martina, Domanjševci in Metropolija Maribor

Občina Šalovci

Občina Šalovci (madžarsko: Sal) (nemško: Schabing) je občina na skrajnem severovzhodu Republike Slovenije na goričkem delu Prekmurja.

Poglej Cerkev sv. Martina, Domanjševci in Občina Šalovci

Občina Rogašovci

Občina Rogašovci je ena od občin v Republiki Sloveniji.

Poglej Cerkev sv. Martina, Domanjševci in Občina Rogašovci

Ornament

Ornament v frizu Nikolaikirche, Leipzig stolnici v Speyererju, slikar Joseph Schwarzmann, 1850, uničen 1960 Renesančni ornamenti po "Priročniku o ormanetih" Franza Salesa Meyerja iz 1898 Ornament (latinsko ornare - okrasiti, opremiti) je v likovni umetnosti posamezen okras sestavljen iz rastlinskih, živalskih, geometrijskih ali antropomorfnih motivov.

Poglej Cerkev sv. Martina, Domanjševci in Ornament

Portal

Baročni portal Portal (nem.: Portal, lat. portale.

Poglej Cerkev sv. Martina, Domanjševci in Portal

Prekmurje

Dolencih. Prekmurje (prekmurskoPrekmürje, Prekmörje) je nižinska pokrajina na skrajnem severovzhodnem delu Slovenije, ob meji z Avstrijo, Madžarsko in Hrvaško, na levem bregu reke Mure, po kateri je tudi dobila ime.

Poglej Cerkev sv. Martina, Domanjševci in Prekmurje

Rimskokatoliška cerkev

Bazilika svetega Petra, Vatikan Petru ključe nebeškega kraljestva Rimskokatoliška cerkev, tudi Rimokatoliška cerkev, Katoliška cerkev ali samo Cerkev, s kratico RKC je krščanska Cerkev v polnem občestvu z rimskim škofom, trenutno papežem Frančiškom.

Poglej Cerkev sv. Martina, Domanjševci in Rimskokatoliška cerkev

Romanika

tloris romanske cerkve Romanika je evropski slog v umetnosti in arhitekturi od 11. stoletja.

Poglej Cerkev sv. Martina, Domanjševci in Romanika

Srednji vek

Romanska cerkev sv. Mihaela iz 11. stoletja v Hildesheimu, današnja Nemčija Siriji za Malteški viteški red Srednji vek je v evropski zgodovini obdobje od konca antike v 5.

Poglej Cerkev sv. Martina, Domanjševci in Srednji vek

Sveti Marko

Sveti Marko Evangelist, krščanski svetnik in domnevni avtor Evangelija po Marku.

Poglej Cerkev sv. Martina, Domanjševci in Sveti Marko

Sveti Venceslav

Venceslav (češ. Václav; nem. Wenzel) je bil sin češkega vojvode Vratislava I. in njegove žene Dragomire, ter vnuk svete Ljudmile.

Poglej Cerkev sv. Martina, Domanjševci in Sveti Venceslav

Tatari

Tatari so turško ljudstvo, ki živi v Ruski federaciji, v Povolžju (avtonomni republiki Tatarstan, Baškortostan in sosednja območja) ter v Sibiriji.

Poglej Cerkev sv. Martina, Domanjševci in Tatari

Topografija

topografskih kartah Topografíja je predvsem geografski pojem, ki se nanaša na opisovanje in preučevanje Zemljinih površinskih značilnosti oziroma fizičnogeografskih značilnosti, kot so višina, nagib in slemenitev.

Poglej Cerkev sv. Martina, Domanjševci in Topografija

Večeslavci

Večeslavci so naselje v Občini Rogašovci.

Poglej Cerkev sv. Martina, Domanjševci in Večeslavci

Velika Krka

Velika Krka (madžarsko Kerka, nekoč Kerkás, prekmursko Kerka ali Velka Kerka) je potok v severovzhodni Sloveniji in na sosednjem Madžarskem, levi pritok Ledave.

Poglej Cerkev sv. Martina, Domanjševci in Velika Krka

Venceslav

Venceslav je moško osebno ime.

Poglej Cerkev sv. Martina, Domanjševci in Venceslav

Vlada

Vlada je izvršna oblast in kolegijski organ, ki jo predstavlja.

Poglej Cerkev sv. Martina, Domanjševci in Vlada

Zagreb

Zagreb je glavno in največje mesto Republike Hrvaške, ki kot prestolnica tvori posebno teritorialno upravnopolitično enoto, Mesto Zagreb s 770.000 prebivalci (popis iz leta 2021; po podatkih iz uradnr evidence 809.000); sámo naselje Zagreb jih ima 663.600 (686.000 leta 2011), je pa tudi upravno središče istoimenske županije, ki ne vsebuje upravnega območja mesta Zagreba, ga pa skoraj v celoti obkroža z izjemo dela meje na slemenu Medvednice na severu, kjer Zagreb meji s Krapinsko-zagorsko županijo.

Poglej Cerkev sv. Martina, Domanjševci in Zagreb

Prav tako znan kot Cerkev svetega Martina, Domanjševci, Pokopališka cerkev sv. Martina, Domanjševci, Pokopališka cerkev svetega Martina, Domanjševci.