Logo
Unijapedija
Komunikacija
na voljo v Google Play
Novo! Naložite Unijapedija na vašem Android ™!
Prost
Hitreje kot brskalnik!
 

Celjski grofje

Index Celjski grofje

Cêljski grôfje so bili najbolj znana in najvplivnejša plemiška in vladarska rodbina, ki je imela svojo matično posest na območju današnje Slovenije.

256 odnosi: Adelajda Ortenburško-Radovljiška, Advokat (fevdalizem), Albreht II. Nemški, Alod, Ana Celjska, Ana Poljska, Askvin, Avstrija, Šmarje pri Jelšah, Špital ob Dravi, Šrajbarski turn, Štajerska (vojvodina), Žalec, Župnija Šentrupert, Čakovec, Črni grad, Ban, Barbara Celjska, Beljak, Benediktinski samostan Gornji Grad, Beograd, Bitka na Moravskem polju, Bitka pri Nikopolju, Bosna, Braslovče, Celje, Celjski grad, Celjski grofje, Dalmacija, Dediščina, Der von Suonegge, Družina, Dvorec Strmol, Elizabeta Frankopanska, Elizabeta II. Celjska, Ema Krška, Ernest Železni, Fevd, Frankopani, Friderik I. Celjski, Friderik II. Celjski, Gebhard I. Savinjski, Gebhard II. Žovneški, Gebhard III. Žovneški, Goriški grofje, Gornji grad (grad), Gospodje Aufensteinski, Gospodje Ptujski, Gospostvo, Grad, ..., Grad Arnež - Heroldhof, Grad Šalek, Grad Šenek, Grad Šoštanj, Grad Špatrjan, Grad Štatenberk, Grad Šterska gora, Grad Švarcenštajn, Grad Žaženberk, Grad Žebnik, Grad Žlemberk, Grad Žovnek, Grad Žužemberk, Grad Žusem, Grad Čakovec, Grad Čušperk, Grad Bela, Grad Bela peč, Grad Belec, Grad Bistrica, Grad Bužim, Grad Cesargrad, Grad Cmurek, Grad Dobrna, Grad Dravograd, Grad Ekenštajn, Grad Erkenštajn, Grad Forhtenek, Grad Freudeneck, Grad Fridrihštajn, Grad Garić, Grad Goričane, Grad Greben, Grad Hartneidstein, Grad Hošperk, Grad Kalnik, Grad Kamen, Grad Kamen v Podjuni, Grad Kamengrad, Grad Kamenica, Grad Kellerberg, Grad Klenovnik, Grad Klokoč, Grad Knežija, Grad Konjice, Grad Koprivnik, Grad Kostajnica, Grad Kostanjevica, Grad Kostel, Grad Kostel pri Pregradi, Grad Kostrivnica, Grad Krapina, Grad Kravjek, Grad Krško, Grad Krupa, Grad Krupa (Bosna), Grad Kunšperk, Grad Laško, Grad Lanšprež (stari grad), Grad Lemberg (Lengenburg), Grad Limbuš, Grad Lož, Grad Lobor - Pusti Lobor, Grad Mannsberg, Grad Medvedgrad, Grad Mehovo, Grad Mirna, Grad Muta, Grad Oštrc, Grad Ojstrica, Grad Ortenburg, Grad Pakenštajn, Grad Planina, Grad Podsreda, Grad Podvin, Grad Poljane, Grad Prägrad, Grad Prežin, Grad Radeče, Grad Rakovec, Grad Rekštanj, Grad Ribnica, Grad Rifnik, Grad Rožek (Rudolfseck), Grad Rogatec, Grad Rothenthurn, Grad Samobor, Grad Sicherstein, Grad Smlednik, Grad Sommeregg, Grad Soteska, Grad Steničnjak, Grad Strmec, Grad Stupnik, Grad Trakoščan, Grad Trebnje, Grad Turn, Grad Turn pri Velenju, Grad Turnišče, Grad Vajškra, Grad Veliki Tabor, Grad Višnja Gora, Grad Vinica, Grad Vipava, Grad Vivšnik, Grad Vojnik, Grad Vrbovec, Grad Vrbovec (Hrvaška), Grad Vuzenica, Grad Zbelovo, Gradič Češnjice, Grof, Grofija, Grofje Strmški, Habsburžani, Henrik IV. Goriški, Herman Celjski (škof), Herman I. Celjski, Herman II. Celjski, Hrvaška, Hrvaško Zagorje, Igor Grdina, Janez Schallermann, János Hunyadi, Karantanija, Karel IV. Luksemburški, Katarina Branković, Katarina Kotromanić, Knez, Kočevje, Konrad I. Žovneški, Konrad II. Žovneški, Konstanški koncil, Koprivnica, Hrvaška, Koroška (vojvodina), Kralj, Kranjska, Krapina, Krka, Avstrija (kraj), Krvno sodstvo, Ladislav Hunyadi, Ladislav Posmrtni, Latinščina, Lipniški grad, Litija, Liutpold I. Savinjski, Liutpold II. Žovneški, Liutpold III. Žovneški, Ludvik IV. Wittelsbaški, Matija Korvin, Medžimurje, Mesto, Miha Kosi, Moravče, Mozirje, Naziv, Nikolaj II. Gorjanski, Notranja Avstrija, Opat, Ortenburžani, Ortneški grad, Otokar II. Přemysl, Pfanberški grofje, Plemstvo, Pliberk, Podravina, Pokrajinski muzej Celje, Poljčane, Preslav, Pridevnik, Radovljica, Regent, Ruda, Saška, Samobor, Savinjska dolina, Sigismund Luksemburški, Slavonija, Slovenci, Slovenija, Slovenska matica, Sodišče, Stari grad, Stari grad Polhov Gradec, Stefan Lazarević, Sveto rimsko cesarstvo, Trdnjava Lepoglava, Ulrik I. Žovneški, Ulrik I. Celjski, Ulrik II. Žovneški, Ulrik II. Celjski, Umor, Varaždin, Vazal, Veronika Deseniška, Viljem Celjski, Vladarska rodbina, Vojaški red, Vovbržani, Vrbovec, Wildon, Zagreb, Zavodnje, Zgodovina, Zmajev viteški red, 29. februar. Razširi indeks (206 več) »

Adelajda Ortenburško-Radovljiška

Adelajda Ortenburško-Radovljiška ali Adelajda Ortenburška, žena Ulrika I., * neznano, † okrog 1390.

Novo!!: Celjski grofje in Adelajda Ortenburško-Radovljiška · Poglej več »

Advokat (fevdalizem)

V srednjem veku, je bil advokat (latinsko:; nemško:; francosko) uradnik, ki je bil zakonito pooblaščen za opravljanje nekaterih posvetnih odgovornosti velikega fevdalnega gospoda ali za institucijo, kot je škofija ali opatija.

Novo!!: Celjski grofje in Advokat (fevdalizem) · Poglej več »

Albreht II. Nemški

Albert oz.

Novo!!: Celjski grofje in Albreht II. Nemški · Poglej več »

Alod

Alod(ij) (latinsko allodium, staronemško Allod) je bila v fevdalizmu popolna lastnina zemlje, brez vseh dajatev in dolžnosti lastnika do druge osebe.

Novo!!: Celjski grofje in Alod · Poglej več »

Ana Celjska

Ana Celjska, kraljica Poljske in velika kneginja Litve, * 1386, † 21. maj 1416, Krakov, Poljska.

Novo!!: Celjski grofje in Ana Celjska · Poglej več »

Ana Poljska

Nagrobnik s prikazom Ane, Mindelheim, Nemčija. Poljska princesa Ana (1366–1425) je bila poljska princesa, rojena v hiši Piast, po poroki pa je bila grofica Celjska, imenovana tudi Celjska, srednjeveška fevdalna dinastija znotraj Svetega rimskega cesarstva.

Novo!!: Celjski grofje in Ana Poljska · Poglej več »

Askvin

Askvin ali Askuin (v virih Aschuuin, Ascuvin), 11.

Novo!!: Celjski grofje in Askvin · Poglej več »

Avstrija

Republika Avstrija (Republik Österreich, nemška izgovorjava) je srednjeevropska zvezna republika in celinska država s približno 9 milijoni prebivalcev.

Novo!!: Celjski grofje in Avstrija · Poglej več »

Šmarje pri Jelšah

Šmarje pri Jelšah je naselje s skoraj 1.800 prebivalci in upravno središče istoimenske občine v Sloveniji.

Novo!!: Celjski grofje in Šmarje pri Jelšah · Poglej več »

Špital ob Dravi

Špital ob Dravi je mesto s 13.000 prebivalci, ki je središče istoimenskega okraja in mestna občina s 16.000 ljudmi v zahodnem delu avstrijske zvezne dežele Koroške.

Novo!!: Celjski grofje in Špital ob Dravi · Poglej več »

Šrajbarski turn

Grad Šrajbarski turn, tudi grad Leskovec, je grajsko poslopje, ki leži v Leskovcu pri Krškem.

Novo!!: Celjski grofje in Šrajbarski turn · Poglej več »

Štajerska (vojvodina)

Vojvodski klobuk, pokrivalo štajerskih vojvod Štájerska, vojvodina Svetorimskega cesarstva ter pozneje kronska dežela Habsburške monarhije, ki je obstajala do leta 1918.

Novo!!: Celjski grofje in Štajerska (vojvodina) · Poglej več »

Žalec

Žalec je mesto s približno 5.000 prebivalci v Sloveniji zahodno od Celja, gospodarsko in upravno središče istoimenske občine.

Novo!!: Celjski grofje in Žalec · Poglej več »

Župnija Šentrupert

Župnija Šentrupert je rimskokatoliška teritorialna župnija dekanije Trebnje škofije Novo mesto.

Novo!!: Celjski grofje in Župnija Šentrupert · Poglej več »

Čakovec

Čakovec (madžarsko Csáktornya, nemško Tschakturn) je mesto s približno 15.000 prebivalci (2021) v severnem delu Hrvaške in središče Medžimurske županije in Medžimurja kot geografske regije.

Novo!!: Celjski grofje in Čakovec · Poglej več »

Črni grad

Ruševine Črnega Gradu pri Kostanju – ostanki grajske kapele Črni Grad ali Hovart (nemško Hochwart (Schwarzes Schloss) ali Hohenwart) je bil srednjeveški grad v istoimenskem zaselku južno od Kostanj v občini Vrba ob Vrbskem jezeru na avstrijskem Koroškem.

Novo!!: Celjski grofje in Črni grad · Poglej več »

Ban

Ban je bil sprva naziv za kraljevega namestnika na Hrvaškem.

Novo!!: Celjski grofje in Ban · Poglej več »

Barbara Celjska

Grofica Barbara Celjska (nemško Barbara von Cilli) (češko/slovaško Barbora Celjská/Cellská, madžarsko Cillei Borbála), *1391/92 Celje, † 11.

Novo!!: Celjski grofje in Barbara Celjska · Poglej več »

Beljak

Beljak je sedmo ali osmo največje avstrijsko mesto in drugo največje mesto avstrijske zvezne dežele Koroške, približno 2/3 velikosti Celovca, s katerim sta edini statutarni mesti v deželi (mesti s statusom okraja, zato je Bejak tudi sedež okraja Beljak-dežela/podeželje).

Novo!!: Celjski grofje in Beljak · Poglej več »

Benediktinski samostan Gornji Grad

Benediktinski samostan Gornji Grad (nemško Benediktinerkloster Oberburg) se je nahajal v naselju Gornji Grad v Zgornji Savinjski dolini v občini Gornji Grad.

Novo!!: Celjski grofje in Benediktinski samostan Gornji Grad · Poglej več »

Beograd

Béograd (staroslovensko /idr. jezikih/ Belgrad, Beligrad) (44°49'14 severno, 20°27'44 vzhodno(WG), 116,75 m) je glavno mesto Srbije, v katerem živi okoli 1,3 milijone ljudi (samo mesto).

Novo!!: Celjski grofje in Beograd · Poglej več »

Bitka na Moravskem polju

Bitka na Moravskem polju (tudi bitka pri Suhih Krutih) se je odvijala na dan Sv. Rufusa v popoldanskih urah 26. avgusta 1278 na desnem bregu reke Morave med vasicama Dürnkrut (češko: Suché Kruty) in Jedenspeigen v današnji Spodnji Avstriji, 30 km južno od češko-avstrijske meje.

Novo!!: Celjski grofje in Bitka na Moravskem polju · Poglej več »

Bitka pri Nikopolju

Bitka pri Nikopolju se je odvijala 25. septembra 1396 med ogrsko-francosko križarsko vojsko in Osmanskim imperijem in je zadnja od križarskih vojn večjega obsega v srednjem veku.

Novo!!: Celjski grofje in Bitka pri Nikopolju · Poglej več »

Bosna

Bosna v sedanjih mejah Bosna je zgodovinska in geografska regija Bosne in Hercegovine.

Novo!!: Celjski grofje in Bosna · Poglej več »

Braslovče

Braslovče so eno najstarejših naselij v Spodnji Savinjski dolini in tudi na Slovenskem.

Novo!!: Celjski grofje in Braslovče · Poglej več »

Celje

Celje je mesto na Štajerskem v Republiki Sloveniji, sedež mestne občine Celje in upravne enote ter središče Savinjske statistične regije.

Novo!!: Celjski grofje in Celje · Poglej več »

Celjski grad

Celjski grad, pogled proti severu z zunanjega grajskega dvorišča - zahodnega predgradja. Razgled z velikega stolpa Celjskega gradu Lesorezna upodobitev gradu, Jacob Koebel, ''Wapen. Des Heyligen Römischen Reichs Teutscher nation'', Frankfurt na Majni, 1545 Celjski grad na sliki iz leta 1750 (1831), Johannes Hötzel - J.v. Rainhofen, pogled proti jugu. Celjski grad, Georg Matthäus Vischer, ''Topographia Ducatus Stiriae'', bakrorez, Gradec 1681 Celjski grad (Celjski zgornji grad in tudi Stari grad Celje) je nekdanji grad in sedež grofov Celjskih.

Novo!!: Celjski grofje in Celjski grad · Poglej več »

Celjski grofje

Cêljski grôfje so bili najbolj znana in najvplivnejša plemiška in vladarska rodbina, ki je imela svojo matično posest na območju današnje Slovenije.

Novo!!: Celjski grofje in Celjski grofje · Poglej več »

Dalmacija

Dalmacija (hrvaško Dalmacija, latinsko Dalmatia, italijansko Dalmazia) je regija vzhodne obale Jadranskega morja, ki večji del leži na ozemlju Hrvaške.

Novo!!: Celjski grofje in Dalmacija · Poglej več »

Dediščina

Dediščina je premoženje, ki je dediču na voljo po dedovanju zapustnikovega premoženja.

Novo!!: Celjski grofje in Dediščina · Poglej več »

Der von Suonegge

Der von Sounegge (Žovneški) je vzdevek po imenu nepoznanega liričnega viteškega pesnika, ki je sredi 13.

Novo!!: Celjski grofje in Der von Suonegge · Poglej več »

Družina

Jožef Tominc - ''Pietro Stanislao Parisi z družino'' Družina je osnovna enota človeške družbe, čeprav jo v širšem smislu poznamo tudi v živalskem svetu, in je skupnost članov, ki jih vežejo bivanjske, prijateljske ali sorodstvene vezi.

Novo!!: Celjski grofje in Družina · Poglej več »

Dvorec Strmol

Dvorec Strmol je markanten dvorec v neposredni bližini središča Rogatca.

Novo!!: Celjski grofje in Dvorec Strmol · Poglej več »

Elizabeta Frankopanska

Elizabeta Frankopanska, celjska grofica, * 1373, † 1422 ali 1423, Krapina.

Novo!!: Celjski grofje in Elizabeta Frankopanska · Poglej več »

Elizabeta II. Celjska

Elizabeta II.

Novo!!: Celjski grofje in Elizabeta II. Celjska · Poglej več »

Ema Krška

Ema Krška ali tudi Hema Krška, koroška redovnica in svetnica, * okoli 980, † 27. junij 1045, Krka (danes Avstrija).

Novo!!: Celjski grofje in Ema Krška · Poglej več »

Ernest Železni

Ernest Železni, (s polnim nazivom Ernest Habsburški, vojvoda Notranje Avstrije), * 1377, † 10. junij 1424, habsburški politik in vladar.

Novo!!: Celjski grofje in Ernest Železni · Poglej več »

Fevd

Frideriku I. Fevd je oblika svobodnega zájma, po katerem je fevdalizem dobil svoje ime.

Novo!!: Celjski grofje in Fevd · Poglej več »

Frankopani

Knezi Krški, kasneje Frankapani ali Frankopani, so bili hrvaška plemiška rodbina z otoka Krka.

Novo!!: Celjski grofje in Frankopani · Poglej več »

Friderik I. Celjski

Friderik I. Celjski, rojen kot svobodni Žovneški gospod in od leta 1341 prvi Celjski grof, * okoli 1300, † 1359.

Novo!!: Celjski grofje in Friderik I. Celjski · Poglej več »

Friderik II. Celjski

Friderik II.

Novo!!: Celjski grofje in Friderik II. Celjski · Poglej več »

Gebhard I. Savinjski

Gebhard I. Savinjski ali Gebhard I. Saunijski (Gebhard de Saune), svobodni plemič in pripadnik rodbine, ki je kasneje postala znana z imenom Celjski grofje, ~ omenjen v času 1117 in 1120 ter 1144.

Novo!!: Celjski grofje in Gebhard I. Savinjski · Poglej več »

Gebhard II. Žovneški

Gebhard II. je bil prvi iz rodbine Savinjskih oziroma Žovneških, ki je izpričano nosil ime po gradu Žovnek Gebhard II.

Novo!!: Celjski grofje in Gebhard II. Žovneški · Poglej več »

Gebhard III. Žovneški

Gebhard III.

Novo!!: Celjski grofje in Gebhard III. Žovneški · Poglej več »

Goriški grofje

Goriški grofje so bili srednjeveška plemiška rodbina, po izvoru iz Pustriške doline (nekdaj Bavarska), danes v vzhodni Južni Tirolski.

Novo!!: Celjski grofje in Goriški grofje · Poglej več »

Gornji grad (grad)

Grad Gornji grad je stal na hribu Gradišče ob Dreti, vzhodno od naselja Gornji Grad v Zgornji Savinjski dolini v občini Mozirje.

Novo!!: Celjski grofje in Gornji grad (grad) · Poglej več »

Gospodje Aufensteinski

Grb Auffensteinskih gospodov Gospodje Aufensteinski (Aufenstein, Ownstein, Ouwenstein) so bili prvotno ministeriali Tirolskih grofov in so bili prvič omenjeni leta 1173.

Novo!!: Celjski grofje in Gospodje Aufensteinski · Poglej več »

Gospodje Ptujski

Grb Gospodov Ptujskih Pečat Gospodov Ptujskih (1243) Gospodje Ptujski (tudi Herren von Pettau, Pettauer, Ptujski, Herren von Ptuj) je ime plemiškega rodu na Spódnjem Štájerskem, ki je bilo prvič omenjeno v dokumentu iz leta 1132 kot spoštovana in bogata ministerialna družina Salzburške nadškofije, ki je izumrla leta 1438.

Novo!!: Celjski grofje in Gospodje Ptujski · Poglej več »

Gospostvo

Gospostvo je prevod nemškega izraza Herrschaft (množina: Herrschaften), ki pokriva široko pomensko polje in samo kontekst bo povedal, ali pomeni "vlada", "moč", "gospodarstvo", "oblast", "ozemlje" ali "gospostvo".

Novo!!: Celjski grofje in Gospostvo · Poglej več »

Grad

pa tudi.

Novo!!: Celjski grofje in Grad · Poglej več »

Grad Arnež - Heroldhof

Dvor ali graščina v Arnežu (1825); Litografija J.F.Kaiserja Grad Arnež - Heroldhof (nemško Schloss Arnfels - Heroldhof) se nahaja južno od Arneža (Arnfelsa) na Južni Avstrijski Štajerski v okrožju Remschnigg.

Novo!!: Celjski grofje in Grad Arnež - Heroldhof · Poglej več »

Grad Šalek

Grad Šalek (nemško Schallegg) se nahaja na strmem griču nad poravnavo šaleškega naselja in po katerem je poimenovana tudi celotna Šaleška dolina, blizu občine Velenje.

Novo!!: Celjski grofje in Grad Šalek · Poglej več »

Grad Šenek

Grad Šenek (nemško Scheineck, Schönegg) je nekdanji grad ali stolpasti grad, ki je najverjetneje stal nad Podvinom pri Polzeli ali na hribu nad današnjo graščino Šenek nad Polzelo v Savinjski dolini, ki je bil porušen že koncem prve polovice 15.

Novo!!: Celjski grofje in Grad Šenek · Poglej več »

Grad Šoštanj

Grad Šoštanj tudi Pusti grad (nemško Schonstein) stoji sredi strmega pobočja nad istoimenskim mestom Šoštanj v občini Šoštanj v zahodnem delu Šaleške doline ob spodnjem toku reke Pake.

Novo!!: Celjski grofje in Grad Šoštanj · Poglej več »

Grad Špatrjan

Grad Špatrjan (nemško Schloss Paternion) je nekdanji sedež gospostva Špatrjan nad trškim naseljem Špatrjan v spodnji Dravski dolini na avstrijskem Koroškem.

Novo!!: Celjski grofje in Grad Špatrjan · Poglej več »

Grad Štatenberk

Grad Štatenberk (nemško Schloss Stettenberk) je bil srednjeveški grad, ki je bil pozidan že v 12.

Novo!!: Celjski grofje in Grad Štatenberk · Poglej več »

Grad Šterska gora

Grad Šterska gora (nemško Burg Steuerberg) je bil v srednjem veku znan kot »Touernich« ali »grad Dovernik« (castrum Dovernic).

Novo!!: Celjski grofje in Grad Šterska gora · Poglej več »

Grad Švarcenštajn

Grad Švarcenštajn (nemško Schwarzenstein - med ljudstvom poznan le kot slovensko Gradič) stoji na položnem griču južno od naselja Laze pri Velenju, v župniji Št. Ilj pod Gradičem oziroma pri Velenju; zgrajen je bil v prvi polovici 14.

Novo!!: Celjski grofje in Grad Švarcenštajn · Poglej več »

Grad Žaženberk

Grad Žaženberk, ki je bil porušen že v 15.

Novo!!: Celjski grofje in Grad Žaženberk · Poglej več »

Grad Žebnik

Grad Žebnik v Valvasorjevi topografiji leta 1679 Grad Žebnik v Valvasorjevi topografiji leta 1679 Poskus rekonstrukcije gradu Žebnik Grad Žebnik (nemško Sibenegg, Sybenegk) je bil srednjeveški grad, ki je stal na Žebniški gori zahodno nad zaselkom Njivice pri Radečah.

Novo!!: Celjski grofje in Grad Žebnik · Poglej več »

Grad Žlemberk

Risba Matthäus Meriana iz leta 1649 Grad Žlemberk leta 1681 Grad Žlemberk (nemško Burg Schmierenberg) je bil srednjeveški višinski grad, ki je stal na vrhu gozdnatega hriba, ki se nagiba proti severu v nekdanji občini Gradišče (Schloßberg) blizu meje s Slovenijo.

Novo!!: Celjski grofje in Grad Žlemberk · Poglej več »

Grad Žovnek

Grad Žovnek, Georg Matthäus Vischer, ''Topographia Ducatus Stiriae'', Gradec 1681 Grad Žovnek (tudi Stari grad) stoji na vzpetini (409 mnm) nad Žovneškim jezerom jugozahodno od Braslovč.

Novo!!: Celjski grofje in Grad Žovnek · Poglej več »

Grad Žužemberk

Grad Žužemberk (Seisenburg, Sosenberch) stoji v naselju Žužemberk v Suhi krajini.

Novo!!: Celjski grofje in Grad Žužemberk · Poglej več »

Grad Žusem

Grad Žusem je stal na kopastem pomolu nad naseljem Dobrina pri Žusmu, jugovzhodno od Šentjurja.

Novo!!: Celjski grofje in Grad Žusem · Poglej več »

Grad Čakovec

Grad Čakovec ali Stari grad Zrinskih (hrvaško Stari grad Čakovec, madžarsko Csáktornya) je utrjeni grad ali dvorec v centru mesta Čakovca na Hrvaškem.

Novo!!: Celjski grofje in Grad Čakovec · Poglej več »

Grad Čušperk

Grad in dvorec Čušperk v Valvasorjevi topografiji leta 1679 Grad Čušperk na franciscejskem katastru za Kranjsko, 1823-1869 Grad Čušperk (nemško Zobelsberg), od katerega so ostale le še skromne razvaline, je stal na vrhu skalnatega hriba Stari grad nad istoimensko vasjo južno od Grosupljega.

Novo!!: Celjski grofje in Grad Čušperk · Poglej več »

Grad Bela

Grad Bela – Pusta Bela (hrvaško Pusta Bela) je nekoč stal južno nad naseljem Bela na nadmorski višini 430 m v Hrvaškem Zagorju na severovzhodnih obronkih Ivanščice in doline Bednje, jugozahodno od Varaždina, kjer je tudi kontroliral prehod čez Belski dol.

Novo!!: Celjski grofje in Grad Bela · Poglej več »

Grad Bela peč

Grad Bela peč na Valvasorjevi upodobitvi iz leta 1679 Grad Bela peč (nemško Weissenfels) se je nahajal nad naseljem Bela Peč pri Ratečah na italijanski strani tromeje med Slovenijo, Italijo in Avstrijo.

Novo!!: Celjski grofje in Grad Bela peč · Poglej več »

Grad Belec

Grad Belec (hrvaško Belecgrad) je nekoč stal na ravnem vrhu strmega griča 3,5 km severno od današjega naselja Belec v Hrvaškem Zagorju na južnem pobočju Ivanščice.

Novo!!: Celjski grofje in Grad Belec · Poglej več »

Grad Bistrica

Grad Bistrica je lahko.

Novo!!: Celjski grofje in Grad Bistrica · Poglej več »

Grad Bužim

Grad Bužim (tudi grad Čava ali Čavski grad) je bil srednjeveški grad in trdnjava na vzpetini nad krajem Bužim, sedanjim sedežem enako imenovane občine v Bosanski krajini, severno od kraja Otoka ob reki Uni.

Novo!!: Celjski grofje in Grad Bužim · Poglej več »

Grad Cesargrad

gradu Kunšperk, 2007 Grad Cesargrad (hrvaško Cesargrad) je nekoč stal vrhu Cesargrajske gore neposredno nad reko Sotlo in mestecem Klanjec na meji med Slovenijo in Hrvaško in je bil ena največjih srednjeveških utrdb na Hrvaškem.

Novo!!: Celjski grofje in Grad Cesargrad · Poglej več »

Grad Cmurek

Grad Cmurek stoji na strmi pečini nad mostom čez Muro pri naselju Trate, kjer je mednarodni mejni prehod do avstrijskega naselja Cmurek.

Novo!!: Celjski grofje in Grad Cmurek · Poglej več »

Grad Dobrna

Grad Dobrna je stal na vrhu skalne kope v naselju Lokovina nad Dobrno, danes so še vidne samo ruševine.

Novo!!: Celjski grofje in Grad Dobrna · Poglej več »

Grad Dravograd

Grad Dravograd (nemško Ruine Unterdrauburg) se je nahajal na gorskem pomolu nad mestom Dravograd, od katerega so ostale neznatne ruševine.

Novo!!: Celjski grofje in Grad Dravograd · Poglej več »

Grad Ekenštajn

Grad Ekenštajn (nemško Eggenstein, Ekkenstein) ali grad Gorica je bil srednjeveški grad, ki je stal na vzpetini nad velenjskim naseljem Šalek (Veterski hrib) blizu drugega gradu Šalek.

Novo!!: Celjski grofje in Grad Ekenštajn · Poglej več »

Grad Erkenštajn

Grad Erkenštajn (nemško Obererckestein) je stal na griču Stari grad v hribovju Jablanice med naseljem Log pri Vrhovem in naseljem Novi Grad v občini Sevnica, od katerega so ostali le še skromni ostanki.

Novo!!: Celjski grofje in Grad Erkenštajn · Poglej več »

Grad Forhtenek

Grad Forhtenek (nemško (Forchtenegg) je stal na strmi, delno skalnati vzpetini zahodno nad potokom Velunja, v naselju Ravne pri Šoštanju vzhodno nad domačijo Vratar, od katerega so ostale le še mogočne razvaline.

Novo!!: Celjski grofje in Grad Forhtenek · Poglej več »

Grad Freudeneck

Grad Freudenek (nemško Freudenegg) je stal na strmi, delno skalnati vzpetini nad potokom Brnica, nad Starim Hrastnikom oz.

Novo!!: Celjski grofje in Grad Freudeneck · Poglej več »

Grad Fridrihštajn

Grad Fridrihštajn je dal zgraditi v začetku 15. stoletja (med letoma 1423 in 1425) Friderik II., sin Celjskega grofa Hermana II., za svojo ljubico Veroniko Deseniško, s katero se je po smrti svoje prve žene Elizabete Frankopanske tudi poročil.

Novo!!: Celjski grofje in Grad Fridrihštajn · Poglej več »

Grad Garić

Garić grad Garić grad so razvaline srednjeveškega gradu na Moslovaški gori.

Novo!!: Celjski grofje in Grad Garić · Poglej več »

Grad Goričane

Ruševine gradu Goričane ob dvorcu na Valvasorjevi upodobitvi leta 1679 Grad Goričane (nemško Görtschach, Gorizach) je nekoč stal na griču nad sedanjo graščino Goričane ob cesti med Medvodami in Škofjo Loko.

Novo!!: Celjski grofje in Grad Goričane · Poglej več »

Grad Greben

Ostanki gradu Greben Grad Greben je srednjeveški utrjen grad v Krupi ob Vrbasu, 25 km južno od Banja Luke.

Novo!!: Celjski grofje in Grad Greben · Poglej več »

Grad Hartneidstein

Grad Hartneidstein (nemško Burg Hartneidstein) je bil srednjeveški grad, katerega ruševine ležijo skrite v gozdu na strmem grebenu na zahodnem pobočju Golice (nemško Koralpe), nad vasjo Eitweg, približno 8 kilometrov jugovzhodno od Volšperka (nemško Wolfsberg) v Labotski dolini na avstrijskem Koroškem.

Novo!!: Celjski grofje in Grad Hartneidstein · Poglej več »

Grad Hošperk

Ruševine gradu in Dvorec Hošperk na Valvasorjevem bakrorezu Grad Hošperk je nekdanji grad, katerega skromne ruševine se nahajajo na griču Stari grad (703 m) v Planini (Občina Postojna).

Novo!!: Celjski grofje in Grad Hošperk · Poglej več »

Grad Kalnik

Reševine Starega gradu Kalnik. Grad Kalnik (hrvaško: Stari grad Veliki Kalnik, (nemško: Kemnek, madžarsko: Kemnuk, latinsko: Kemlek) je bil najstarejši srednjeveški fevdalni grad na Severu Hrvaške, ki je bil zgrajen konec 12. stoletja ali ob začetku 13. stoletja. Nahajal se je na strmi steni imenovani Vuklenec, pod najvišjim vrhom Kalniškega pogorja Vranilovca (643 m), ki se imenuje tudi Veliki Kalnik. Grad je bil opuščen in prepuščen v razvaline že sredi. 17. stoletja.

Novo!!: Celjski grofje in Grad Kalnik · Poglej več »

Grad Kamen

Grad Kamen (Stain) so danes mogočne razvaline gradu na tesnem grebenu, ki zapira dolino Drage pri vasi Begunjah na Gorenjskem.

Novo!!: Celjski grofje in Grad Kamen · Poglej več »

Grad Kamen v Podjuni

Grad Kamen v Podjuni) (nemško Burg Stain im Jauntal) je bil srednjeveški grad, ki je stal na skalnem griču v vasi Kamen 5 KM zahodno od dvojezične občine Škocjan v Podjuni na avstrijskem Koroškem, v okraju Velikovec v vzhodnem delu Podjune, južno od reke Drave. Vzdrževane ruševine gradu izhajajo iz 13. stoletja. Marko Pernhart, Kamen v Podjuni, olje na platnu.

Novo!!: Celjski grofje in Grad Kamen v Podjuni · Poglej več »

Grad Kamengrad

Grad Kamengrad (hrvaško Štajngrad) je kot trdnjava nekoč stal na južnih pobočjih gore Macelj, okoli 6 km severno od Krapine, nad naseljem Donje Jesenje in njegovega zaselka Hercegi.

Novo!!: Celjski grofje in Grad Kamengrad · Poglej več »

Grad Kamenica

Grad Kamenica se je v srednjem veku nahajal na vzpetini severno od sedanjega naselja Kamenica nad istoimenim potokom v Hrvaškem Zagorju.

Novo!!: Celjski grofje in Grad Kamenica · Poglej več »

Grad Kellerberg

Grad Kellerberg (nemško Burg Kellerberg) je srednjeveški grad, ki se nahaja na severozahodnem robu naselja z istim imenom pod cesto Beljak – Špital.

Novo!!: Celjski grofje in Grad Kellerberg · Poglej več »

Grad Klenovnik

Sedanji Dvorec Klenovnik v Hrvaškem Zagorju Grad Klenovnik (hrvaško Klenovnik) ali trdnjava se je v srednjem veku nahajala na mestu današnjega dvorca Klenovnik, ki ga je leta 1616 zgradil ban Ivan II.

Novo!!: Celjski grofje in Grad Klenovnik · Poglej več »

Grad Klokoč

Grad Klokoč je bil srednjeveški grad na griču nad izlivom potoka Ribnica v Glino in nad naseljem Klokoč južno od mesta Vojnić na Hrvaškem.

Novo!!: Celjski grofje in Grad Klokoč · Poglej več »

Grad Knežija

Grad Knežija ali grad Knežji pot je bil srednjeveški grad, ki je stal pri vasi Sava pri Litiji na vzpetini nad reko Savo.

Novo!!: Celjski grofje in Grad Knežija · Poglej več »

Grad Konjice

''grad Konjice'' Georg Matthäus Vischer ''Topographia Ducatus Stiriae'', bakrorez, Gradec, 1681 Grad Konjice (nemško Burg Gonobitz) je srednjeveški grad, mogočne razvaline na visokem, kopastem hribu nad Slovenskimi Konjicami, nad severnim vznožjem Konjiške gore in naseljem Zgornja Pristava.

Novo!!: Celjski grofje in Grad Konjice · Poglej več »

Grad Koprivnik

Grad Koprivnik (tudi grad Rabensberk) v Moravški dolini (nemško Rabensberg) je stal vrh skalnatega hriba pred zaselkom Konfin pri Sv. Trojici na vzhodni meji občine Domžale, od katerega so ostale le še skromne razvaline.

Novo!!: Celjski grofje in Grad Koprivnik · Poglej več »

Grad Kostajnica

Grad Kostajnica (tudi Stari grad Zrinski ali Stari grad Kostajnica) je srednjeveški grad in trdnjava na nekdanjem otoku na reki Uni, kjer je bil pomemben most na Uni.

Novo!!: Celjski grofje in Grad Kostajnica · Poglej več »

Grad Kostanjevica

Grad Kostanjevica (nemško Landstrass) je bil srednjeveški grad, ki se je domnevno nahajal na severozahodnem delu otoka Kostanjevica na Krki, blizu današnje cerkve svetega Jakoba.

Novo!!: Celjski grofje in Grad Kostanjevica · Poglej več »

Grad Kostel

Grad Kostel je grad v dolini reke Kolpe, ki je v pisnih virih prvič omenjen leta 1336 kot »castrum Grafenwarth«, kar pomeni utrdba, trdnjava, zatočišče, šele leta 1449 pa kot Costel.

Novo!!: Celjski grofje in Grad Kostel · Poglej več »

Grad Kostel pri Pregradi

Grad Kostel pri Pregradi se je kot srednjeveška mogočna trdnjava nahajal na severnih obronkih Kostelske ali Kuna gore nad zavojem rečice Kosteljine, nedaleč severno od mesteca Pregrada v Hrvaškem Zagorju.

Novo!!: Celjski grofje in Grad Kostel pri Pregradi · Poglej več »

Grad Kostrivnica

Grad Kostrivnica (nemško Kostreinitz) je bil grad v bližini Rogaške Slatine, na pobočju Boča, severovzhodno od Drevenika pri Kostrivnici, od katerega so danes vidni le še sledovi ruševin.

Novo!!: Celjski grofje in Grad Kostrivnica · Poglej več »

Grad Krapina

Grad Krapina se je kot srednjeveška mogočna trdnjava nahajal na severovzhodni vzpetini nad sedanjim mestom Krapina v Hrvaškem Zagorju.

Novo!!: Celjski grofje in Grad Krapina · Poglej več »

Grad Kravjek

Današnji pogled gradu. Grad Kravjek (nemško Weineck) je bil grad, katerega ruševine stojijo na hribu Kravjek jugozahodno nad naseljem Leščevje ter nad nekdanjim dvorcem Kravjek severozahodno od Muljave na Dolenjskem.

Novo!!: Celjski grofje in Grad Kravjek · Poglej več »

Grad Krško

Krško leta 1840, avtor neznan Grad Krško v 17. stoletju Grad Krško na franciscejskem katastru za Kranjsko, 1823-1869 Grad Krško (nemško Gurckfeld, dobesedno Krško polje - Gurck je ponemčena beseda za Krko) je bil srednjeveški grad, ki se je nahajal na hribu Gora nad starim mestnim jedrom Krškega.

Novo!!: Celjski grofje in Grad Krško · Poglej več »

Grad Krupa

Grad Krupa (nemško Krupp) je stal nedaleč od naselja Krupa pri Semiču na robu vasi Stranska vas pri Semiču 500 m od izvira rečice Krupe.

Novo!!: Celjski grofje in Grad Krupa · Poglej več »

Grad Krupa (Bosna)

Benedikta Kuripečiča.Benedikt Kuripečič: Itinerarium Wegrayss Kün. May potschafft gen Constantinopel zu dem Türkischen Keiser Soleyman Anno XXX. Današnji ostanki trdnjave nad mestom. Grad Krupa (Bosanska Krupa) (tudi Stari grad Bosanska Krupa ali mali Pset) je bil srednjeveški grad in trdnjava na vzpetini imenovani Grad nad reko Uno v samem centru mesta Bosanska Krupa v Bosni, katerega ostanki so še dobro ohranjeni.

Novo!!: Celjski grofje in Grad Krupa (Bosna) · Poglej več »

Grad Kunšperk

Grad Kunšperk (je »Kraljevi hrib«) je grad, katerega mogočne ruševine še danes stojijo na skalni polici nad trgom Kunšperk v Občini Bistrici ob Sotli.

Novo!!: Celjski grofje in Grad Kunšperk · Poglej več »

Grad Laško

Grad Laško stoji na griču nad Laškim pod Humom.

Novo!!: Celjski grofje in Grad Laško · Poglej več »

Grad Lanšprež (stari grad)

Grad Lanšprež (stari grad) (nemško Landspreis) je stal na vrhu grebena nad naseljem Gradišče pri Trebnjem.

Novo!!: Celjski grofje in Grad Lanšprež (stari grad) · Poglej več »

Grad Lemberg (Lengenburg)

Grb trga Lemberg, avtorja Kobel in Pirchegger leta 1954 Grad Lemberg (nemško Lengenburg) je stal v naselju Lemberg pri Šmarju v občini Šmarje pri Jelšah.

Novo!!: Celjski grofje in Grad Lemberg (Lengenburg) · Poglej več »

Grad Limbuš

Limbuški grad je bil grad, ki je stal na sedanjem Grajskem griču nad vasjo Limbuš v Mestni občini Maribor.

Novo!!: Celjski grofje in Grad Limbuš · Poglej več »

Grad Lož

Grad Lož, od katerega so do danes ostale le razvaline, je stal v Loški dolini nad sedanjim trškim naseljem Lož na Notranjskem.

Novo!!: Celjski grofje in Grad Lož · Poglej več »

Grad Lobor - Pusti Lobor

Grad Lobor – Pusti Lobor (hrvaško Loborgrad) je nekoč stal na strmem griču 3 km severno od naselja Lobor v Hrvaškem Zagorju na južnem pobočju Ivanščice.

Novo!!: Celjski grofje in Grad Lobor - Pusti Lobor · Poglej več »

Grad Mannsberg

Ruševine Altmannsberga in grad Mannsberg (2015) Grad Mannsberg (nemško Burg Mannsberg) je bil srednjeveški grad, danes obnovljen, ki je stal na vrhu osamelega gozdnatega hriba nad dolino na 690 m višine severovzhodno od Ostrovice, približno 14 kilometrov severovzhodno od Šentvida ob Glini na avstrijskem Koroškem.

Novo!!: Celjski grofje in Grad Mannsberg · Poglej več »

Grad Medvedgrad

Grad Medvedgrad – utrjeno mesto; njegove mogočne razvaline ležijo na vrhu jugozahodnega obronka Medvednice na hribu Mali Plazur blizu Zagreba.

Novo!!: Celjski grofje in Grad Medvedgrad · Poglej več »

Grad Mehovo

Grad Mehovo na Valvasorjevi upodobitvi leta 1679 Grad Mehovo na franciscejskem katastru za Kranjsko, 1823-1869 Grad Mehovo (Meichau) je grad, katerega razvaline ležijo na strmem griču – Mehovskem hribu - nad vasjo Podgrad, 15 km od Novega mesta na obronkih Gorjancev.

Novo!!: Celjski grofje in Grad Mehovo · Poglej več »

Grad Mirna

Grad Mirna (nemško Burg Neudegg) je grad na Dolenjskem, ob sotočju rek Mirne in Vejarščice, na podaljšanem rebru hriba Gorenjske gore na nadmorski višini 263 m.

Novo!!: Celjski grofje in Grad Mirna · Poglej več »

Grad Muta

Grad Muta (Mutenberch) je nekdanji grad, ki je stal vrh skalnatega hriba Grašin nad dolino Bistrice v občini Muta, od katerega so ostale le še razvaline.

Novo!!: Celjski grofje in Grad Muta · Poglej več »

Grad Oštrc

Grad Oštrc (hrvaško Oštrcgrad) je nekoč stal na istoimenskem strmem griču 2 km severno-vzhodno od naselja Lobor v Hrvaškem Zagorju na južnem pobočju Ivanščice.

Novo!!: Celjski grofje in Grad Oštrc · Poglej več »

Grad Ojstrica

Grad Ojstrica (nemško Osterwitz, Osterwiz, Osterbitz) leži na griču, imenovanem Stari grad pri Lokah v občini Tabor v Savinjski dolini.

Novo!!: Celjski grofje in Grad Ojstrica · Poglej več »

Grad Ortenburg

Grad Ortenburg se je kot srednjeveška mogočna trdnjava nahajal na južni vzpetini nad sedanjim zaselkom Unterhaus naselja Baldramsdorf in istoimenske občine v okraju Špital ob Dravi na Avstrijskem Koroškem.

Novo!!: Celjski grofje in Grad Ortenburg · Poglej več »

Grad Pakenštajn

Grad Pakenštajn (nemško Pakenstein, Türen an der Pak), tudi Pabštajn ali Paški grad, je stal blizu izliva reke Pake v Savinjo oziroma blizu Šmartnega.

Novo!!: Celjski grofje in Grad Pakenštajn · Poglej več »

Grad Planina

Grad Planina (nemško Montpreis, Monpreis) se nahaja nad istoimenskim trgom Planina pri Sevnici v Občini Šentjur pri Celju in je danes v razvalinah.

Novo!!: Celjski grofje in Grad Planina · Poglej več »

Grad Podsreda

Grad Podsreda stoji na severnem pobočju Orlice v osrčju Kozjanskega regijskega parka nad trgom Podsreda.

Novo!!: Celjski grofje in Grad Podsreda · Poglej več »

Grad Podvin

Grad Podvin (nemško Podwein) se nahaja v vasi Mošnje južno od Radovljice.

Novo!!: Celjski grofje in Grad Podvin · Poglej več »

Grad Poljane

Grad Poljane (nemško Pöllant ali Pölland) je nekoč stal na robu naselja Predgrad v Poljanski dolini ob Kolpi.

Novo!!: Celjski grofje in Grad Poljane · Poglej več »

Grad Prägrad

Grad Prägrad (nemško Burg Prägrad) je bil srednjeveški grad, ki je stal v gozdu južno od istoimenskega zaselka Prägrad.

Novo!!: Celjski grofje in Grad Prägrad · Poglej več »

Grad Prežin

Grad Prežin (nemško (Pröschin, Presing) je nekdanji grad, ki je stal na vrhu skalne vzpetine v Šentjanžu nad Štorami, jugovzhodno od Celja, nad dolino Voglajne, od katerega so ostali le še skromni ostanki.

Novo!!: Celjski grofje in Grad Prežin · Poglej več »

Grad Radeče

Grad Radeče na franciscejskem katastru za Kranjsko, 1823-1869 Ruševina gradu Radeče 2011 Poskus rekonstrukcije gradu Radeče. Povzeto po skicni osnovi dr. Igorja Sapača Grad Radeče (nemško Ratschach) je bil srednjeveški grad, ki je stal na strmem pobočju Vranskega hriba severozahodno nad trgom Radeče.

Novo!!: Celjski grofje in Grad Radeče · Poglej več »

Grad Rakovec

Grad Rakovec (hrvaško Rakovec) je kot utrjen grad nekoč stal na robu naselja Rakovec, okoli 8 km južno od mesteca Sveti Ivan Zelina, in 35 km vzhodno od Zagreba.

Novo!!: Celjski grofje in Grad Rakovec · Poglej več »

Grad Rekštanj

Grad Rekštanj (nemško Rukenstein, Ruckenstein, Rukhenstain) je stal na prepadnem pomolu gozdnatega hriba Smedovec vzhodno nad dolino reke Mirne blizu Laz pri Boštanju.

Novo!!: Celjski grofje in Grad Rekštanj · Poglej več »

Grad Ribnica

Ribniški grad iz razglednice iz leta 1906 Grad Ribnica na franciscejskem katastru za Kranjsko, 1823-1869 Grb Ribnice iz Velike grbovne knjige, avtor Janez Vajkard Valvasor Grad Ribnica (tudi ~ Reifniz) stoji v mestu Ribnica, na bregu reke Bistrice.

Novo!!: Celjski grofje in Grad Ribnica · Poglej več »

Grad Rifnik

Grad Rifnik je srednjeveški grad, katerega mogočne razvaline ležijo na strmem skalnatem pomolu na severnem pobočju istoimenskega hriba južno od naselja Šentjur, nad domačijo Koroščevih.

Novo!!: Celjski grofje in Grad Rifnik · Poglej več »

Grad Rožek (Rudolfseck)

Grad Rožek (nemško Rudolfseck) je bil grad, od katerega so danes vidni le še ostanki ruševin.

Novo!!: Celjski grofje in Grad Rožek (Rudolfseck) · Poglej več »

Grad Rogatec

Grad Rogatec (nemško Rohitsch) se nahaja nad istoimenskim trgom Rogatec v istoimenski občini in je danes v razvalinah.

Novo!!: Celjski grofje in Grad Rogatec · Poglej več »

Grad Rothenthurn

Grad Rothenthurn leži v enakoimenovanem kraju v občini Špital ob Dravi v zahodnem delu avstrijske zvezne dežele Koroške.

Novo!!: Celjski grofje in Grad Rothenthurn · Poglej več »

Grad Samobor

Grad Samobor Grad Samobor je grad, ki je stal na hribu Tepec nad Samoborjem, Hrvaška, in nad potokom Vugrinščak.

Novo!!: Celjski grofje in Grad Samobor · Poglej več »

Grad Sicherstein

Grad Sicherstein (nemško Sicherstein) je stal v naselju Drča v občini Šentjernej.

Novo!!: Celjski grofje in Grad Sicherstein · Poglej več »

Grad Smlednik

Grad Smlednik v Valvasorjevi ''Topographia Ducatus Carnioliae modernae'' iz leta 1679 Grad Smlednik (tudi Stari grad nad Smlednikom) je nekdanji grad na vzpetini vzhodno od Zbiljskega jezera in severno od Šmarne gore.

Novo!!: Celjski grofje in Grad Smlednik · Poglej več »

Grad Sommeregg

Grad Sommeregg je grad nad Milštatskim jezerom na avstrijskem Koroškem.

Novo!!: Celjski grofje in Grad Sommeregg · Poglej več »

Grad Soteska

Grad Soteska je lahko.

Novo!!: Celjski grofje in Grad Soteska · Poglej več »

Grad Steničnjak

Grad Steničnjak (Roknićev grad) (nemško Stenischnach) se je kot srednjeveška mogočna trdnjava nahajal jugovzhodno od Karlovca na Kordunu v bližini vasi Sjeničak oziroma zaselka Roknić na vzpetini iznad potoka Tržac.

Novo!!: Celjski grofje in Grad Steničnjak · Poglej več »

Grad Strmec

Ruševine gradu Strmec in cerkve iz leta 1850 Grad Strmec (nemško Schloss Sternberg) leži na skalni polici nad enakoimenovanim krajem v občini Vernberk v zahodnem delu avstrijske zvezne dežele Koroške.

Novo!!: Celjski grofje in Grad Strmec · Poglej več »

Grad Stupnik

Grad Stupnik je bil srednjeveški grad in gospostvo zahodno od Zagreba, južno od Save in stare ceste iz Zagreba v Samobor.

Novo!!: Celjski grofje in Grad Stupnik · Poglej več »

Grad Trakoščan

Grad Trakoščan je srednjeveški grad v hrvaškem Zagorju in hrvaški kulturnozgodovinski spomenik državnega pomena.

Novo!!: Celjski grofje in Grad Trakoščan · Poglej več »

Grad Trebnje

Grad Trebnje v Valvasorjevi ''Topographia Ducatus Carnioliae modernae'' iz leta 1679 Notranjost gradu Grad Trebnje (nemško Treffen, Treuen Trebn) se nahaja na desnem bregu reke Temenice na vzpetini pod Bukovjem v Občini Trebnje.

Novo!!: Celjski grofje in Grad Trebnje · Poglej več »

Grad Turn

Grad Turn je lahko.

Novo!!: Celjski grofje in Grad Turn · Poglej več »

Grad Turn pri Velenju

Grad Turn pri Velenju (nemško (Turn im Schalckthall, Turris) je razpadajoča stavba, ki leži na položnem hribu Hrastovec pri Velenjskem jezeru v občini Velenje.

Novo!!: Celjski grofje in Grad Turn pri Velenju · Poglej več »

Grad Turnišče

Grad Turnišče je dvorec v mestni občini Ptuj na Dravskem polju prvič omenjen leta 1441.

Novo!!: Celjski grofje in Grad Turnišče · Poglej več »

Grad Vajškra

Grad Vajškra (nem. Landskron) oziroma njegove ruševine se nahajajo severovzhodno od Beljak na zahodnjem vznožju Osojske Ture na skalnem vrhu platoja, ki se 135 m dviga nad ravnino.

Novo!!: Celjski grofje in Grad Vajškra · Poglej več »

Grad Veliki Tabor

Grad Veliki Tabor Grad Veliki Tabor je srednjeveški grad v hrvaškem Zagorju.

Novo!!: Celjski grofje in Grad Veliki Tabor · Poglej več »

Grad Višnja Gora

Grad Višnja gora v Valvasorjevi ''Topographia Ducatus Carnioliae modernae'' iz leta 1679 Grad, mesto in dvorec Višnja Gora, avtor: Karl Postl leta 1864 Grad Višnja Gora na franciscejskem katastru za Kranjsko, 1823-1869 Grb mesta Višnja Gora v Valvasorjevi Veliki grbovni knjigi Grad Višnja Gora ali Stari grad (nemško Weichselberg) je bil grad, katerega ruševine se nahajajo na hribu južno od Višnje Gore.

Novo!!: Celjski grofje in Grad Višnja Gora · Poglej več »

Grad Vinica

Grad Vinica je lahko.

Novo!!: Celjski grofje in Grad Vinica · Poglej več »

Grad Vipava

Grad Vipava (nemško Alt Wippach) leži na griču Stari grad nad mestom Vipavo.

Novo!!: Celjski grofje in Grad Vipava · Poglej več »

Grad Vivšnik

Grad Vivšnik (nemško Schloss Weißenegg) je bil srednjeveški dvojni grad, ki je stal na gozdnati planoti severovzhodno od dvojezične občine Ruda na avstrijskem Koroškem, v okraju Velikovec v vzhodnem delu Podjune, severno od reke Drave.

Novo!!: Celjski grofje in Grad Vivšnik · Poglej več »

Grad Vojnik

Grad Vojnik (nemško (Hochenegg) je stal na vrhu Tomaževega hriba pri Tomažu nad Vojnikom, od katerega so ostali le še neznatni ostanki – obrambni jarek in kup kamenja.

Novo!!: Celjski grofje in Grad Vojnik · Poglej več »

Grad Vrbovec

Grad Vrbovec (nemško Altenburg) je grad, ki stoji v Očini Nazarje, ob sotočju rek Drete in Savinje v Zgornji Savinjski dolini.

Novo!!: Celjski grofje in Grad Vrbovec · Poglej več »

Grad Vrbovec (Hrvaška)

Grad Vrbovec v Hrvaškem Zagorju (hrvaško Burg Vrbovec, je bil srednjeveški grad, ali trdnjava na skrajnem severozahodnem delu Hrvaškega Zagorja, v Klenovcu Humskem. Glavna trdnjava se je nahajala na vzpetini, ljudsko imenovani Veliki Gradiš, ki je za okoli 45 m višja od doline reke Sotle. Del celotnega vrbovskega srednjeveškega kompleksa tvori sosednji, manjši južni breg, ki nosi toponim Mali Gradiš ali Malo Gradišče, na katerem pa ni videti nobenih vidnih sledov gradnje, katerega danes od severnega dela z glavno utrdbo kompleksa razdvaja cesta Klenovec Humski – Kostel – Pregrada.

Novo!!: Celjski grofje in Grad Vrbovec (Hrvaška) · Poglej več »

Grad Vuzenica

Grad Vuzenica (nemško Saldenhofen) ali »Pistrov grad«, kot se je imenoval po svojem zadnjem lastniku, se je nahajal na vzpetini nad trškim naseljem Vuzenica, od katerega so ostali neznatni sledovi in sicer nekaj obzidja ter razvaljeni renesančni obrambni stolpič.

Novo!!: Celjski grofje in Grad Vuzenica · Poglej več »

Grad Zbelovo

Grad Zbelovo (nemško Plankenstein) se je nahajal na strmem hribu na Zbelovski gori nad reko Dravinjo in naseljem Zbelovo, jugozahodno od Poljčan.

Novo!!: Celjski grofje in Grad Zbelovo · Poglej več »

Gradič Češnjice

Gradič Češnjice v Valvasorjevi Slavi vojvodine Kranjske Gradič Češnjice Gradič Češnjice (nemško »Kherstettn«, »Kherstetten« in tudi »Liechteneck«, »Lichtenegg«) je nekoč stal na robu naselja Češnjice pri Moravčah.

Novo!!: Celjski grofje in Gradič Češnjice · Poglej več »

Grof

Gròf (ž. grofíca) je visok plemiški naziv, ki izvira iz nemščine Graf.

Novo!!: Celjski grofje in Grof · Poglej več »

Grofija

Grofija je bilo prvotno ime za upravno območje v Svetem rimskem cesarstvu, ki mu je kot sodnik predsedoval grof ali graf.

Novo!!: Celjski grofje in Grofija · Poglej več »

Grofje Strmški

Ruševine gradu Strmec in cerkve iz leta 1850 Nadgrajene ruševine gradu Strmec Farna cerkev Strmec Grofje Strmški, so bili stranska veja Grofov Vovbrških.

Novo!!: Celjski grofje in Grofje Strmški · Poglej več »

Habsburžani

Habsburžani so bili ena najstarejših in največjih vladarskih dinastij v Evropi.

Novo!!: Celjski grofje in Habsburžani · Poglej več »

Henrik IV. Goriški

Henrik IV.

Novo!!: Celjski grofje in Henrik IV. Goriški · Poglej več »

Herman Celjski (škof)

Herman Celjski, freisinški knezoškof, * 1383, Celje, † 13. december 1421, Celje.

Novo!!: Celjski grofje in Herman Celjski (škof) · Poglej več »

Herman I. Celjski

Herman I. Celjski, celjski grof, * okoli 1333, † 21. marec 1385.

Novo!!: Celjski grofje in Herman I. Celjski · Poglej več »

Herman II. Celjski

Herman II.

Novo!!: Celjski grofje in Herman II. Celjski · Poglej več »

Hrvaška

Hrvaška, uradno Republika Hrvaška (Republika Hrvatska), je suverena država z okoli 3,9 milijona prebivalci (2021) na stičišču Srednje Evrope, Jugovzhodne Evrope in Sredozemskega morja.

Novo!!: Celjski grofje in Hrvaška · Poglej več »

Hrvaško Zagorje

Pogled na Zagorje z gradu Veliki Tabor Hrvaško Zagorje (hrvaško Hrvatsko zagorje) je gričevnata geografsko-zgodovinska pokrajina na severozahodu Hrvaške med Medvednico, Slovenijo, Međimurjem in Podravino.

Novo!!: Celjski grofje in Hrvaško Zagorje · Poglej več »

Igor Grdina

Igor Grdina, slovenski zgodovinar, literarni zgodovinar in libretist, * 21. avgust 1965, Celje.

Novo!!: Celjski grofje in Igor Grdina · Poglej več »

Janez Schallermann

Janez Schallermann (* 1373 v Soestu; † 5. avgusta 1465) je bil Janez V. Krški škof.

Novo!!: Celjski grofje in Janez Schallermann · Poglej več »

János Hunyadi

‎ János Hunyadi (v slovenščini tudi Ivan Hunyadi, madžarsko Hunyadi János, nemško Johann Hunyadi, romunsko Iancu ali Ioan (Corvinus) de Hunedoara, srbsko Јанко Сибињанин/Janko Sibinjanin, srednjeveško latinsko Ioannes Corvinus), * okoli 1387, grad Hunyad/Hunedoara, † 11. avgust 1456, Zemun / Zimonyi). János Hunyadi je bil transilvanski plemič, izvrsten vojskovodja, eden od najpomembnejših osebnosti 15. stoletja. Bil je oče Matije Korvina in Ladislava Hunyadija znanega bojevnika proti Turkom in morilca zadnjega Celjskega grofa Ulrika II. Leta 1437 je vodil vojaško odpravo proti husitom na Češkem, za kar je bil nagrajen z imenovanjem za bana Severina. Od leta 1441 je bil transilvanski vojvoda, temišvarski župan in beograjski poveljnik (kapitan). Med letoma 1446 in 1452 je bil ogrski palatin.

Novo!!: Celjski grofje in János Hunyadi · Poglej več »

Karantanija

Karantánija (tudi Korotán, starocerkvenoslovansko *Korǫtanъ) je bila slovanska plemenska kneževina oziroma vojvodina v Vzhodnih Alpah.

Novo!!: Celjski grofje in Karantanija · Poglej več »

Karel IV. Luksemburški

Karel IV., rimsko-nemški in češki kralj, cesar Svetega rimskega cesarstva, * 14. maj 1316, Praga, † 29. november 1378, Praga.

Novo!!: Celjski grofje in Karel IV. Luksemburški · Poglej več »

Katarina Branković

Katarina Branković, Katarina Kantakuzina Branković ali Katarina Kantakuzin Branković ali Katarina Kantakuzen Branković, celjska grofica in kneginja, * 1418 ali 1419, † okrog 1490.

Novo!!: Celjski grofje in Katarina Branković · Poglej več »

Katarina Kotromanić

Katarina Kotromanić (tudi Katarina Celjska-Kotromanićka) je bila bosanska plemkinja, ki je s poroko leta 1361Simpozijum "Srednjovjekovna Bosna i evropska kultura", Zenica, Yugoslavia, Simpozijum Srednjovjekovna Bosna i evropska kultura, Fikret Ibrahimpašić, Radovi sa simpozijuma Srednjovjekovna Bosna i evropska kultura, Muzej grada Zenice, 1973 s Hermanom I. Celjskim postala celjska grofica; po rodu pa je bila iz bosanske vladarske družine Kotromanićev.

Novo!!: Celjski grofje in Katarina Kotromanić · Poglej več »

Knez

Knez (lat. princeps, dux, comes, nem. fürst, rusko князь (knjaz); ženska oblika kneginja - княгиня (knjaginja)) je označitev za vodjo večje plemenske ali ozemeljske enote (npr. kneževine), pa tudi vladarski ali plemiški naziv, ki se v romanskih jezikih in angleščini prevaja kot princ.

Novo!!: Celjski grofje in Knez · Poglej več »

Kočevje

Kočevska gimnazija Kočevje (Gottschee;Leksikon občin kraljestev in dežel zastopanih v državnem zboru, vol. 6: Kranjsko. 1906. Vienna: C. Kr. Dvorna in Državna Tiskarna, p. 36. Göttscheab ali Gətscheab v lokalnem kočevariškem narečju; Cocevie) je mesto v Sloveniji z dobrimi 8.000 prebivalci (skupaj z okoliškimi naselji, s katerimi tvori sklenjeno urbano poselitveno celoto, še najmanj 3000 več), središče istoimenske občine in upravne enote.

Novo!!: Celjski grofje in Kočevje · Poglej več »

Konrad I. Žovneški

Celjski grofovski grb je v sebi združil vovbrški grb s tremi zvezdami na modrem polju in žovneški grb z dvema rdečima prečkama na belem ali srebrnem polju, kakršen se je oblikoval prav v času Konrada I. Žovneškega Konrad I. Žovneški, svobodni plemič na gradu Žovnek in prednik Celjskih grofov, * ~ 1200, † pred 1255.

Novo!!: Celjski grofje in Konrad I. Žovneški · Poglej več »

Konrad II. Žovneški

Konrad II.

Novo!!: Celjski grofje in Konrad II. Žovneški · Poglej več »

Konstanški koncil

Konstanški koncil ali Koncil v Konstanci oziroma Konstanški vesoljni cerkveni zbor je potekal od 5. novembra 1414 - 22. aprila 1418 v nemškem mestu Konstanci ob Bodenskem jezeru kot šestnajsti ekumenski koncil.

Novo!!: Celjski grofje in Konstanški koncil · Poglej več »

Koprivnica, Hrvaška

Koprivnica je mesto na Hrvaškem z okoli 23.000 prebivalci (upravno območje mesta - Grad Koprivnica jih šteje 28.666 po popisu 2021), ki je upravno središče Koprivniško-križevske županije (hrv. Koprivničko-križevačka županija), prav tako pa je eden od sedežev Severne hrvaške univerze (Hrvatsko sveučilište sjever: Koprivnica - Varaždin).

Novo!!: Celjski grofje in Koprivnica, Hrvaška · Poglej več »

Koroška (vojvodina)

Vojvodina Koroška, samostojna vojvodina v Svetem rimskem cesarstvu ter pozneje dežela Avstrijske monarhije.

Novo!!: Celjski grofje in Koroška (vojvodina) · Poglej več »

Kralj

Kralj (tudi v južnoslovanskih jezikih, v nem. König, v italijanščini Re, v francoščini Roi, v španščini in portugalščini Rei, v angleščini King, v češčini Král, v poljščini Król, v madžarščini Király) je vladarski naslov, pridobljen dedno ali z izvolitvijo.

Novo!!: Celjski grofje in Kralj · Poglej več »

Kranjska

Kranjska (starinsko Krajnska) je zgodovinska pokrajina, ki je v grobem obsegala današnje slovenske pokrajine Gorenjsko, Dolenjsko, Notranjsko in dele Krasa ter Istre.

Novo!!: Celjski grofje in Kranjska · Poglej več »

Krapina

Krapina je mesto in neformalno središče hrvaškega Zagorja.

Novo!!: Celjski grofje in Krapina · Poglej več »

Krka, Avstrija (kraj)

Krka, bazilika Sončna ura na baziliki Krka je kraj na avstrijskem Koroškem v okrožju Šentvid ob reki Glini (Sankt Veit an der Glan) in ima 1249 prebivalcev (stanje 1. januar 2013).

Novo!!: Celjski grofje in Krka, Avstrija (kraj) · Poglej več »

Krvno sodstvo

Krvno sodstvo (nemško Blutgericht) je bila oblika sodnih procesov, ki se je uveljavila v poznjem srednjem veku.

Novo!!: Celjski grofje in Krvno sodstvo · Poglej več »

Ladislav Hunyadi

Ladislav Hunyadi (madžarsko Hunyadi László), ogrski plemič in državnik z domnevno romunskim poreklom, * 1433, † 16. marec 1457.

Novo!!: Celjski grofje in Ladislav Hunyadi · Poglej več »

Ladislav Posmrtni

Ladislav (imenovan Posmrtni), avstrijski vojvoda, češki in ogrski kralj, * 22. februar 1440, Komárno; † 23. november 1457, Praga.

Novo!!: Celjski grofje in Ladislav Posmrtni · Poglej več »

Latinščina

Latinščina (latinsko lingua Latina) je antični indoevropski jezik in eden od dveh klasičnih jezikov Evrope.

Novo!!: Celjski grofje in Latinščina · Poglej več »

Lipniški grad

Pusti grad Lipniški grad (Pusti grad nad Lipnico) (nemško Waldenberg) se je nahajal nad rečico Lipnico pri Radovljici, od katerega so ohranjeni le ostanki razvalin.

Novo!!: Celjski grofje in Lipniški grad · Poglej več »

Litija

Litija (LittaiLeksikon občin kraljestev in dežel zastopanih v državnem zboru, vol. 6: Kranjsko. 1906. Vienna: C. Kr. Dvorna in Državna Tiskarna, pp. 90, 92–93.) je mesto s 6.700 prebivalci v osrednji Sloveniji.

Novo!!: Celjski grofje in Litija · Poglej več »

Liutpold I. Savinjski

Liutpold I. Savinjski ali Leopold I. Savinjski (Liupoldus de Saunia), svobodni plemič iz prve polovice 12. stoletja in pripadnik rodbine, ki je kasneje postala znana z imenom Celjski grofje.

Novo!!: Celjski grofje in Liutpold I. Savinjski · Poglej več »

Liutpold II. Žovneški

Liutpold II.

Novo!!: Celjski grofje in Liutpold II. Žovneški · Poglej več »

Liutpold III. Žovneški

Pogodba med Ulrikom in Liutpoldom III. z dne 14. maj 1262 nosi Ulrikov pečat. S to dedno pogodbo je bila ohranjena enotnost rodbinskih posesti Liutpold III.

Novo!!: Celjski grofje in Liutpold III. Žovneški · Poglej več »

Ludvik IV. Wittelsbaški

Ludvik IV.

Novo!!: Celjski grofje in Ludvik IV. Wittelsbaški · Poglej več »

Matija Korvin

Matija Hunyadi, poznan kot Matija Korvin (madžarsko Hunyadi Mátyás, romunsko Matia Corvin), ogrski (madžarski) kralj, češki kralj, avstrijski vojvoda, * 23. februar 1443, Kolozsvár, Sedmograška (današnji romunski Cluj-Napoca), † 26. april 1490, Dunaj.

Novo!!: Celjski grofje in Matija Korvin · Poglej več »

Medžimurje

Star zemljevid Medžimurja iz leta 1690 Pokrajina Gornjega Medžimurja Medžimurje (tudi Medmurje; hrvaško Međimurje) je zgodovinsko-geografski pojem, ki označuje območje na skrajnem severu Hrvaške, omejeno z dvema velikima rekama, Muro in Dravo.

Novo!!: Celjski grofje in Medžimurje · Poglej več »

Mesto

Mesto je naselje, ki je upravno, gospodarsko in kulturno središče širšega območja Mesto je tudi večji, centraliziran in omejen prostor na križišču pomembnih prometnih poti s svojo administrativno in oskrbno strukturo.

Novo!!: Celjski grofje in Mesto · Poglej več »

Miha Kosi

Miha Kosi, slovenski zgodovinar, * 5. julij, 1965, Ljubljana Kosi je leta 1994 na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani diplomiral iz zgodovine, 1996 iz geografije, leta 2001 je prav tam tudi doktoriral iz zgodovine.

Novo!!: Celjski grofje in Miha Kosi · Poglej več »

Moravče

Moravče so trško naselje, središče Občine Moravče.

Novo!!: Celjski grofje in Moravče · Poglej več »

Mozirje

Mozirje je naselje v Zgornji Savinjski dolini, z okoli 2.100 prebivalci, sedež istoimenske občine, upravne enote in župnije.

Novo!!: Celjski grofje in Mozirje · Poglej več »

Naziv

Naziv stoji pred imenom in kaže na izobrazbo oz.

Novo!!: Celjski grofje in Naziv · Poglej več »

Nikolaj II. Gorjanski

Nikolaj II.

Novo!!: Celjski grofje in Nikolaj II. Gorjanski · Poglej več »

Notranja Avstrija

Notranja Avstrija ob koncu 18. stoletja Notranja Avstrija je bil skupek habsburških dežel.

Novo!!: Celjski grofje in Notranja Avstrija · Poglej več »

Opat

Opat je samostanski predstojnik, ki skrbi za delovanje samostana in menihov.

Novo!!: Celjski grofje in Opat · Poglej več »

Ortenburžani

Grb rodbine Ortenburžanov okoli leta 1340 Ortenburžani, grofje Ortenburški, so bili koroška plemiška rodbina, ki je izhajala iz lurnske grofije, katere del je bilo tudi posestvo in grad Ortenburg v bližini naselja Baldramsdorf pri Špitalu ob Dravi.

Novo!!: Celjski grofje in Ortenburžani · Poglej več »

Ortneški grad

Ortneški ali Stari grad stoji na hribu Veliki Žrnovec v bližini Ribnice (natančneje blizu vasi Hudi Konec).

Novo!!: Celjski grofje in Ortneški grad · Poglej več »

Otokar II. Přemysl

Otokar II.

Novo!!: Celjski grofje in Otokar II. Přemysl · Poglej več »

Pfanberški grofje

Grb Pfanberških grofov iz leta 1245 Pfanberški grofje, izvorno iz Pegava (Peka, Peckach) je bila štajerska visokosvobodna plemiška rodbina v srednjem veku, ki se je imenovala po njihovem gradu Pfanberg (danes ruševine južno od Frohnleiten, pfanberške ustanove iz leta 1280), ki je bila v tistem času ena od najmogočnejših rodbin v deželi.

Novo!!: Celjski grofje in Pfanberški grofje · Poglej več »

Plemstvo

Plémstvo je družbeni sloj, ki uživa podedovane ali podeljene pravice in privilegije.

Novo!!: Celjski grofje in Plemstvo · Poglej več »

Pliberk

Župnijska cerkev - stranski oltar svetega Florijana. Pliberk je mesto z okoli 1.200 prebivalci na avstrijskem Koroškem blizu meje s Slovenijo in sedež istoimenske občine z dobrimi 4000 prebivalci.

Novo!!: Celjski grofje in Pliberk · Poglej več »

Podravina

KoprivnicaObmočje Podravine za razliko od istoimenskega geografskega pojma obsega ožje področje, tj.

Novo!!: Celjski grofje in Podravina · Poglej več »

Pokrajinski muzej Celje

Pokrajinski muzej Celje (kratica PMC) je muzejska ustanova, javni zavod s sedežem v Knežjem dvorcu v Celju, ki raziskuje, hrani in prezentira kulturno dediščino širše celjske regije iz obdobja do prve svetovne vojne.

Novo!!: Celjski grofje in Pokrajinski muzej Celje · Poglej več »

Poljčane

Poljčane so naselje z okoli 1.100 prebivalci in središče istoimenske občine.

Novo!!: Celjski grofje in Poljčane · Poglej več »

Preslav

Preslav (v virih Prezlaus, Pretzlai), okrog leta 1043, je bil odvetnik Heme Selško-breške in morda njen sorodnik.

Novo!!: Celjski grofje in Preslav · Poglej več »

Pridevnik

Pridévnik ali adjektív je pregibna beseda, ki izraža kakovost (lep, mlad, pravi), mero oziroma količino (majhen), vrsto (zadnji) ali svojino (očetov) in spada med pridevniške besede.

Novo!!: Celjski grofje in Pridevnik · Poglej več »

Radovljica

Črnivca. Radovljiško graščino, kjer so danes Glasbena šola ter Mestni in Čebelarski muzej Radovljica (Radmannsdorf) je mesto z dobrimi 6.000 prebivalci v Sloveniji in središče istoimenske občine in upravne enote.

Novo!!: Celjski grofje in Radovljica · Poglej več »

Regent

Regent (iz latinščine regere - voditi) je naziv za vladarjevega namestnika v monarhijah, ki vlada med njegovo mladostjo in/ali odsotnostjo; regent je po navadi iz vrst visokega plemstva ali pa član kraljeve družine.

Novo!!: Celjski grofje in Regent · Poglej več »

Ruda

Ruda je naravni mineralni depozit, ki vsebuje kovinsko ali kakšno drugo surovino v taki količini, da se jo splača gospodarsko izkoriščati.

Novo!!: Celjski grofje in Ruda · Poglej več »

Saška

Saška (Freistaat Sachsen; Swobodny stat Sakska) je nemška zvezna dežela na jugovzhodu države, ki je po površini za okoli 2000 km² manjša od Slovenije, a z dobrimi štirimi milijoni prebivalcev šesta najštevilčnejša nemška zvezna dežela.

Novo!!: Celjski grofje in Saška · Poglej več »

Samobor

Samobor je satelitsko mesto Zagreba jugozahodno od hrvaške prestolnice z malo manj kot 17.000 prebivalci.

Novo!!: Celjski grofje in Samobor · Poglej več »

Savinjska dolina

Savinjska dolino je dolina, ki se je oblikovala ob reki Savinji, ki teče po "sredini" doline.

Novo!!: Celjski grofje in Savinjska dolina · Poglej več »

Sigismund Luksemburški

Sigismund Luksemburški, ogrski, hrvaški, rimsko-nemški, češki kralj, cesar Svetega rimskega cesarstva, * 14. februar 1368, Nürnberg, † 9. december 1437, Znojmo, južna Moravska.

Novo!!: Celjski grofje in Sigismund Luksemburški · Poglej več »

Slavonija

Zemljevid Hrvaške, označena Slavonija Slavonija Slavonija je geografska in zgodovinska panonska pokrajina v severovzhodni Hrvaški in se razprostira vzhodno od območja Križevcev ter Siska med rekama Dravo in Savo, tako da na skrajnem vzhodu doseže tudi Donavo.

Novo!!: Celjski grofje in Slavonija · Poglej več »

Slovenci

Slovenci so južnoslovanski narod, ki danes večinoma živi v Sloveniji (1,63 milijona), v tržaški, goriški in videmski pokrajini v severovzhodni Italiji (100.000), na avstrijskem Koroškem in na Štajerskem v južni Avstriji (25.000), na Hrvaškem (13.000) in Madžarskem (3.000).

Novo!!: Celjski grofje in Slovenci · Poglej več »

Slovenija

Slovenija, uradno Republika Slovenija, je evropska država z zemljepisno lego na skrajnem severu Sredozemlja in na skrajnem jugu Srednje Evrope.

Novo!!: Celjski grofje in Slovenija · Poglej več »

Slovenska matica

Kongresnem trgu 8 v Ljubljani Slovenska matica je znanstvena in kulturna ustanova, ki prireja znanstvena srečanja in posvetovanja o najrazličnejših problemih slovenske kulture in družbe ter njene prihodnosti, in druga najstarejša slovenska založba, ki skrbi za izdajanje dobrih izvirnih del ter prevodov iz humanistike, naravoslovja in tehnike.

Novo!!: Celjski grofje in Slovenska matica · Poglej več »

Sodišče

Sodišče je državni organ, ki avtorativno odloča o sporih med posamezniki, skupinami oz.

Novo!!: Celjski grofje in Sodišče · Poglej več »

Stari grad

Stari grad je lahko.

Novo!!: Celjski grofje in Stari grad · Poglej več »

Stari grad Polhov Gradec

Dvorec Polhov Gradec ali spodnji grad z ruševinami starega gradu na hribu v Valvasorjevi ''Topographia Ducatus Carnioliae modernae'' iz leta 1679 Stari grad Polhov Gradec (nemško Billichgrätz, Billichgriitz, Pilchgrez) (stari grad) leži na griču imenovanem Stari grad – Kalvarija nad trškim naseljem Polhov Gradec v Občini Dobrova - Polhov Gradec v osrčju Polhograjskih Dolomitov, 18 km od Ljubljane.

Novo!!: Celjski grofje in Stari grad Polhov Gradec · Poglej več »

Stefan Lazarević

Stefan Lazarević, znan tudi kot Stevan Visoki (je bil srbski knez in despot, pesnik in reformator, * 1377, Kruševac, Srbija, † 19. julij 1427, Crkvine pri Mladenovcu, Srbija. Bil je sin in naslednik kneza Lazarja Hrebeljanovića in kneginje Milice iz stranske veje dinastije Nemanjićev. Njegovo vladanje in književna dela se včasih povezuje s prvimi znaki renesanse na srbskih ozemljih. Na vojaškem področju je uvedel viteške turnirje, sodobno vojaško taktiko in strelno orožje.

Novo!!: Celjski grofje in Stefan Lazarević · Poglej več »

Sveto rimsko cesarstvo

Sveto rimsko cesarstvo (latinsko Sacrum Romanum Imperium, nemško Heiliges Römisches Reich), po letu 1512 znano tudi kot Sveto rimsko cesarstvo nemškega naroda, je bila politična entiteta v zahodni, srednji in južni Evropi, ki se je razvila v zgodnjem srednjem veku in trajala do ukinitve med napoleonskimi vojnami leta 1806.

Novo!!: Celjski grofje in Sveto rimsko cesarstvo · Poglej več »

Trdnjava Lepoglava

Trdnjava Lepoglava (hrvaško Utvrda Lepoglava) je nekoč stala na hribu Gorica v dolini Bednje, nad današjim naseljem Lepoglava blizu kapele Sv.

Novo!!: Celjski grofje in Trdnjava Lepoglava · Poglej več »

Ulrik I. Žovneški

Ulrik I. Žovneški, svobodni plemič iz rodbine Žovneških in prednik Celjskih grofov, * neznano, † okoli 1256.

Novo!!: Celjski grofje in Ulrik I. Žovneški · Poglej več »

Ulrik I. Celjski

Ulrik I. Celjski, Celjski grof, * okoli 1331, † 1368.

Novo!!: Celjski grofje in Ulrik I. Celjski · Poglej več »

Ulrik II. Žovneški

Pečat Ulrika Žovneškega na pogodbi med Ulrikom in Liutpoldom III. Ulrik II.

Novo!!: Celjski grofje in Ulrik II. Žovneški · Poglej več »

Ulrik II. Celjski

Ulrik II.

Novo!!: Celjski grofje in Ulrik II. Celjski · Poglej več »

Umor

Jareninskem Dolu leta 1966 Umor je kvalificirana oblika uboja.

Novo!!: Celjski grofje in Umor · Poglej več »

Varaždin

Varaždin (nemško Warasdin, madžarsko Varasd, latinsko Varasdinum) je mesto na severu Hrvaške, 81 km severno od Zagreba.

Novo!!: Celjski grofje in Varaždin · Poglej več »

Vazal

Vazal je zgodovinski naziv, ki se uporablja za spremljevalca, ki se je zavezal, da bo svojemu močnemu zaščitniku zvest do konca življenja.

Novo!!: Celjski grofje in Vazal · Poglej več »

Veronika Deseniška

Veronika Deseniška, grofica Celjska, je bila druga žena Friderika II. Celjskega.

Novo!!: Celjski grofje in Veronika Deseniška · Poglej več »

Viljem Celjski

Viljem Celjski, celjski grof in sovladar Hermana II., * ?, † 19. avgust 1392.

Novo!!: Celjski grofje in Viljem Celjski · Poglej več »

Vladarska rodbina

Vladarska rodbina (tudi dinastija) je družina (po navadi plemiška), katere pripadniki vladajo določenemu prostoru več generacij oziroma rodov.

Novo!!: Celjski grofje in Vladarska rodbina · Poglej več »

Vojaški red

Vojaški ali viteški redovi so redovniške skupnosti, ki so nastale v času križarskih vojn in so v svojih ustanovah povezovale pravila redovniškega življenja in viteštva.

Novo!!: Celjski grofje in Vojaški red · Poglej več »

Vovbržani

Grb Vovbrških grofov iz Koroške, 1242 Koroška grofovska rodbina Grofov Vovbrških se pojavlja v času od leta 1050 do 1322.

Novo!!: Celjski grofje in Vovbržani · Poglej več »

Vrbovec

Vrbovec je ime več naselij.

Novo!!: Celjski grofje in Vrbovec · Poglej več »

Wildon

Wildon je manjši kraj 12 km severno od Lipnice na Štajerskem, s 2.511 prebivalci.

Novo!!: Celjski grofje in Wildon · Poglej več »

Zagreb

Zagreb je glavno in največje mesto Republike Hrvaške, ki kot prestolnica tvori posebno teritorialno upravnopolitično enoto, Mesto Zagreb s 770.000 prebivalci (popis iz leta 2021; po podatkih iz uradnr evidence 809.000); sámo naselje Zagreb jih ima 663.600 (686.000 leta 2011), je pa tudi upravno središče istoimenske županije, ki ne vsebuje upravnega območja mesta Zagreba, ga pa skoraj v celoti obkroža z izjemo dela meje na slemenu Medvednice na severu, kjer Zagreb meji s Krapinsko-zagorsko županijo.

Novo!!: Celjski grofje in Zagreb · Poglej več »

Zavodnje

Zavodnje je naselje v Občini Šoštanj, v Republiki Sloveniji.

Novo!!: Celjski grofje in Zavodnje · Poglej več »

Zgodovina

Nikolaus Gysis, Historia (alegorija) Zgodovina ali redko histórija je veda, ki raziskuje človeško vedenje skozi čas.

Novo!!: Celjski grofje in Zgodovina · Poglej več »

Zmajev viteški red

Red zmajevih vitezov (lat. Societas Draconistrarum lit. "zmajeva združba"; nem. Drachenorden; mad. Sárkány Lovagrend) je bil monarhičen viteški red za izbrane člane visokega (vojaškega) plemstva, ki ga je ustanovil leta 1408 Sigismund Luksemburški, ogrski kralj (1387-1437) in kasneje svetorimski cesar (1433-1437. Po vzoru na vojaške redove Križarjev, je bila glavna misija redu zaščita in lojalnost kraljeve družine in članov ter obramba krščanstva pred sovražniki, predvsem pred Turki, kar je navedeno tudi v ustanovni listini. Red zmajevih vitezov je cvetel v prvi polovici 15. stoletja v Nemčiji in Italiji. Po Sigismundovi smrti leta 1437 je pomen redu v Zahodni Evropi upadel, vendar pa je po padcu Carigrada leta 1453 ohranil vlogo v Kraljevini Ogrski.

Novo!!: Celjski grofje in Zmajev viteški red · Poglej več »

29. februar

29.

Novo!!: Celjski grofje in 29. februar · Poglej več »

Preusmerja sem:

Celjska kneževina, Celjski grof, Celjski grofi, Celjski knezi, Grofje Celjski, Žovneški gospod, Žovneški gospodje.

OdhodniDohodne
Zdravo! Smo na Facebooku zdaj! »