Logo
Unijapedija
Komunikacija
na voljo v Google Play
Novo! Naložite Unijapedija na vašem Android ™!
Prost
Hitreje kot brskalnik!
 

Carl Ferdinand Cori

Index Carl Ferdinand Cori

Carl Ferdinand Cori, avstrijsko-ameriški biokemik in akademik, nobelovec, * 5. december 1896, Praga, Avstro-Ogrska (danes Češka), † 20. oktober 1984, Cambridge, Massachusetts, Združene države Amerike.

68 odnosi: Adrenalin, Akademik, Američani, Ameriška akademija umetnosti in znanosti, Antonín Mrkos, Asteroid, Avstrijci, Avstro-Ogrska, Češka, Biokemija, Biologija, Boston, Massachusetts, Cambridge, Massachusetts, Christian de Duve, Druga svetovna vojna, Earl Wilbur Sutherland Jr., Edwin G. Krebs, Encim, Ester, Farmakologija, Gen, Gerty Cori, Glikogen, Glukoza, Herbert Spencer Gasser, Hormon, In vitro, Insulin, Java, Jetra, Judje, Karlova univerza v Pragi, Kraljeva družba, Kristalizacija, Laskerjeva nagrada, Makromolekula, Massachusetts, Mišica, Mlečna kislina, Mutacija, Nacionalna akademija znanosti (ZDA), Nacionalsocializem, Nalezljiva bolezen, New York (zvezna država), Nobelova nagrada, Nobelova nagrada za fiziologijo ali medicino, Ogljikov hidrat, Otto Loewi, Patologija, Praga, ..., Prva svetovna vojna, Radioterapija, Rak (bolezen), Severo Ochoa, Tkivo, Trst, Univerza Harvard, Univerza na Dunaju, Univerza v Cambridgeu, Univerza v Gradcu, Univerza Yale, Washingtonova univerza v St. Louisu, Združene države Amerike, Zoologija, 1896, 1984, 20. oktober, 5. december. Razširi indeks (18 več) »

Adrenalin

Adrenalin ali tudi epinefrin je hormon in živčni prenašalec, ki ga izloča nadledvična žleza (sprošča se iz sredice nadledvične žleze) in posreduje pri pretvorbi glikogena v glukozo.

Novo!!: Carl Ferdinand Cori in Adrenalin · Poglej več »

Akademik

Akadémik (v ženski obliki akadémikinja ali akadémkinja) je redni član najvišjih narodnih znanstvenih in umetnostnih ustanov - akademij.

Novo!!: Carl Ferdinand Cori in Akademik · Poglej več »

Američani

Pojem Američani navadno označuje prebivalce Združenih držav Amerike po navadi z ameriškim državljanstvom.

Novo!!: Carl Ferdinand Cori in Američani · Poglej več »

Ameriška akademija umetnosti in znanosti

Sedež akademije v Cambridgeu, Massachusetts, ZDA Ameriška akademija umetnosti in znanosti s sedežem v mestu Cambridge, Massachusetts, ZDA, je akademska ustanova, katere cilj je »gojiti vsa področja umetnosti in znanosti«.

Novo!!: Carl Ferdinand Cori in Ameriška akademija umetnosti in znanosti · Poglej več »

Antonín Mrkos

Antonín Mrkos, češki astronom, * 27. januar 1918, Střemchoví, Avstro-Ogrska (danes Češka), † 29. maj 1996, Praga, Češka.

Novo!!: Carl Ferdinand Cori in Antonín Mrkos · Poglej več »

Asteroid

Asteroíd je majhno, trdno nebesno telo v našem Osončju, ki kroži okoli Sonca.

Novo!!: Carl Ferdinand Cori in Asteroid · Poglej več »

Avstrijci

Avstrijci so prebivalci Avstrije, nekaj malega jih živi v Italiji in tudi v Sloveniji.

Novo!!: Carl Ferdinand Cori in Avstrijci · Poglej več »

Avstro-Ogrska

Avstro-Ogrska, imenovana tudi Avstro-Ogrsko cesarstvo ali Dvojna monarhija, je bila dualistična država, ki je nastala po ustavni reformi Avstrijskega cesarstva leta 1867 in je obstajala do razpada leta 1918.

Novo!!: Carl Ferdinand Cori in Avstro-Ogrska · Poglej več »

Češka

Češka, uradno Češka republika (Česká republika), je celinska država v srednji Evropi z 10,7 milijona prebivalcev, ki meji na Nemčijo na zahodu in severozahodu, Avstrijo na jugu, Slovaško na vzhodu in Poljsko na severovzhodu.

Novo!!: Carl Ferdinand Cori in Češka · Poglej več »

Biokemija

Biokemíja je interdisciplinarna veda, ki preučuje kemijske snovi in procese, ki se odvijajo v organizmih: rastlinah, živalih in mikroorganizmih.

Novo!!: Carl Ferdinand Cori in Biokemija · Poglej več »

Biologija

Biologíja (bíos - življenje +: logos - beseda, nauka) ali življenjeslovje je naravoslovna veda, ki preučuje razvoj, zgradbo in delovanje živih sistemov in njihovo medsebojno povezanost ter procese v živi naravi od molekularne ravni pa do biosfere.

Novo!!: Carl Ferdinand Cori in Biologija · Poglej več »

Boston, Massachusetts

Boston (IPA) je glavno mesto Skupnosti Massachusettsa.

Novo!!: Carl Ferdinand Cori in Boston, Massachusetts · Poglej več »

Cambridge, Massachusetts

Boston Cambridge je mesto na severovzhodu Massachusettsa v ZDA.

Novo!!: Carl Ferdinand Cori in Cambridge, Massachusetts · Poglej več »

Christian de Duve

Christian René, viscount de Duve, belgijski citolog, biokemik in akademik, nobelovec, * 2. oktober 1917, Thames Ditton, Surrey, Anglija, † 4. maj 2013, Nethen, Belgija.

Novo!!: Carl Ferdinand Cori in Christian de Duve · Poglej več »

Druga svetovna vojna

Druga svetovna vojna je bila najobsežnejši in najdražji oborožen spopad v zgodovini.

Novo!!: Carl Ferdinand Cori in Druga svetovna vojna · Poglej več »

Earl Wilbur Sutherland Jr.

Earl Wilbur Sutherland Jr., ameriški biokemik, farmakolog in akademik, nobelovec, * 19. november 1915, Burlingame, Kansas, Združene države Amerike, † 9. marec 1974, Miami, Florida.

Novo!!: Carl Ferdinand Cori in Earl Wilbur Sutherland Jr. · Poglej več »

Edwin G. Krebs

Edwin Gerhard Krebs, ameriški biokemik in akademik, nobelovec, * 6. junij 1918, Lansing, Iowa, Združene države Amerike, † 21. december 2009, Seattle.

Novo!!: Carl Ferdinand Cori in Edwin G. Krebs · Poglej več »

Encim

TIM. TIM je katalitično popoln encim, kar pomeni, da je njegova hitrost pretvorbe omejena ali skoraj omejena na difuzijsko hitrost substrata. Encim ali fermènt (grško ενζυμον - v kvasu, od tod tudi slovensko ime kvasína) je beljakovina ali beljakovinski kompleks, ki katalizira biokemične reakcije v živih ali neživih celicah, kar pomeni, da uravnava hitrost in smer teh reakcij, pri čemer se sam ne porablja in se trajno ne spremeni.

Novo!!: Carl Ferdinand Cori in Encim · Poglej več »

Ester

Karboksiliran ester: R in R` predstavljata katerokoli alkilno ali arilno skupino. Ester je kemijska spojina, ki nastane ob reakciji alkoholov in karboksilnih kislin ob povišani temperaturi (180 °C) in prisotnosti žveplove kisline, ki je higroskopna (nase veže atome vodika in kisika v razmerju 2:1 (nase veže molekule vode)).

Novo!!: Carl Ferdinand Cori in Ester · Poglej več »

Farmakologija

Farmakologija (iz grških besed φάρμακον - zdravilo in λόγος - veda) je veda, ki proučuje medsebojno delovanje zdravila in organizma.

Novo!!: Carl Ferdinand Cori in Farmakologija · Poglej več »

Gen

spajanja izrežejo: protein kodirajo le eksoni. Diagram označuje kot gen regijo okrog 40 baznih parov. V resnici je večina genov več stokrat daljša. Gen je umestljiva regija genomskega zaporedja in ustreza enoti dedovanja s pridruženimi regulatornimi regijami, prepisljivimi regijami in/ali drugimi regijami funkcionalnega zaporedja.

Novo!!: Carl Ferdinand Cori in Gen · Poglej več »

Gerty Cori

Gerty Theresa Cori (rojena Radnitz), avstrijsko-ameriška biokemičarka judovskega rodu, nobelovka, * 15. avgust 1896, Praga, Avstro-Ogrska (danes Češka), † 26. oktober 1957, St. Louis, Missouri, Združene države Amerike.

Novo!!: Carl Ferdinand Cori in Gerty Cori · Poglej več »

Glikogen

Model, ki ponazarja kemijsko strukturo glikogena, zgrajenega iz številnih monomernih enot (glukoznih molekul). Glikogen je polisaharid in predstavlja osnovno obliko uskladiščene glukoze v živalskih, glivnih in nekaterih bakterijskih celicah.

Novo!!: Carl Ferdinand Cori in Glikogen · Poglej več »

Glukoza

Glukoza (D-glukoza; tudi grozdni sladkor, dekstroza, krvni sladkor) je enostavni sladkor (monosaharid) z molekulsko formulo C6H12O6.

Novo!!: Carl Ferdinand Cori in Glukoza · Poglej več »

Herbert Spencer Gasser

Herbert Spencer Gasser, ameriški fiziolog, nobelovec, * 5. julij 1888, Platteville, Wisconsin, Združene države Amerike, † 11. maj 1963.

Novo!!: Carl Ferdinand Cori in Herbert Spencer Gasser · Poglej več »

Hormon

Hormoni, ki uravnavajo porod Hormoni (grško ορμόνη.

Novo!!: Carl Ferdinand Cori in Hormon · Poglej več »

In vitro

In vitro (latinsko: v steklu) je besedna zveza, ki se predvsem v naravoslovnem kontekstu nanaša na procese in poskuse, ki potekajo v nadzorovanem okolju zunaj živega organizma (v nasprotju s procesi in vivo, ki potekajo v živem organizmu).

Novo!!: Carl Ferdinand Cori in In vitro · Poglej več »

Insulin

aminokislin H--NH-CHR-CO-n-OH proteina, kjer je R del, ki štrli iz skeleta vsake aminokisline. Insulín (tudi inzulin) (latinsko insula pomeni otok) je polipeptidni hormon trebušne slinavke, ki ga izločajo β-celice Langerhansovih otočkov.

Novo!!: Carl Ferdinand Cori in Insulin · Poglej več »

Java

Lega Jave v Jugovzhodni Aziji Topografski zemljevid otoka Java (indonezijsko Jawa) je otok v Jugovzhodni Aziji, ki pripada Indoneziji.

Novo!!: Carl Ferdinand Cori in Java · Poglej več »

Jetra

Jetra so eden največjih organov človeškega telesa Jetra so za vretenčarje značilen organ.

Novo!!: Carl Ferdinand Cori in Jetra · Poglej več »

Judje

Albert Einstein ● Sigmund Freud ● Golda Meir ● Harrison Ford ● Ralph Lauren ● Steven Spielberg ● Marilyn Monroe ● Jake Gyllenhaal ● Sarah Jessica Parker Júdje (Júdi, ali Žídje in Žídi ter Izraeliti in Jevreji, kar danes velja za manj primerno; hebrejsko יהודים, jehudim) so etnično-verska skupina, ki je nastala na območju Bližnjega vzhoda in je v genetskem jedru sorodna ljudstvom Rodovitnega polmeseca.

Novo!!: Carl Ferdinand Cori in Judje · Poglej več »

Karlova univerza v Pragi

Karlova univerza v Pragi (kratko Karolinum) je najstarejša in največja univerza na Češkem.

Novo!!: Carl Ferdinand Cori in Karlova univerza v Pragi · Poglej več »

Kraljeva družba

Poslopja Kraljeve družbe v Londonu. Predsednik, svet in člani Londonske kraljeve družbe za izboljšanje naravne vednosti, Kraljeva družba ali tudi Kraljevo društvo iz Londona je najstarejše strokovno združenje, ki še vedno obstaja.

Novo!!: Carl Ferdinand Cori in Kraljeva družba · Poglej več »

Kristalizacija

geometrije. Kristalizacija je oblikovanje trdnih delcev v homogeni fazi: v plinu, v talini ali raztopini.

Novo!!: Carl Ferdinand Cori in Kristalizacija · Poglej več »

Laskerjeva nagrada

Laskerjeve nagrade so ameriška priznanja, ki jih od leta 1946 podeljuje Laskerjev sklad za dosežke na področju medicinskih znanosti ali javna medicinska dela.

Novo!!: Carl Ferdinand Cori in Laskerjeva nagrada · Poglej več »

Makromolekula

Primer beljakovine, ki je polipeptidna makromolekula Makromolekule ali velemolekule so zelo velike molekule in se običajno nanašajo na molekule, ki gradijo polimere ali biopolimere (na primer molekula DNK).

Novo!!: Carl Ferdinand Cori in Makromolekula · Poglej več »

Massachusetts

Massachusetts (IPA), (uradno angleško The Commonwealth of Massachusetts; Skupnost Massachusettsa) je ameriška zvezna država, ki je del regije Nova Anglija na severovzhodu ZDA.

Novo!!: Carl Ferdinand Cori in Massachusetts · Poglej več »

Mišica

Diagram ramenske mišice Mišica je organ, ki s krčenjem omogoča gibanje telesnega dela.

Novo!!: Carl Ferdinand Cori in Mišica · Poglej več »

Mlečna kislina

Vzorec mlečne kisline Mlečna kislina (IUPAC-ime: 2-hidroksipropanojska kislina, v uporabi je tudi ime propan-2-olska kislina) je šibka karboksilna kislina s tremi ogljikovimi atomi, s kemijsko formulo C3H6O3.

Novo!!: Carl Ferdinand Cori in Mlečna kislina · Poglej več »

Mutacija

Mutacije so trajne dedne spremembe genoma, ki jih povzročijo različni dejavniki (mutageni), ki so lahko kemijski (vplivi spojin in elementov, npr. azbest), fizikalni (različna sevanja), biološki (virusi)...

Novo!!: Carl Ferdinand Cori in Mutacija · Poglej več »

Nacionalna akademija znanosti (ZDA)

Sedež akademije v Washingtonu Nacionalna akademija znanosti (okrajšano NAS) je zasebna, nepridobitna akademska ustanova s sedežem v Washingtonu, ZDA.

Novo!!: Carl Ferdinand Cori in Nacionalna akademija znanosti (ZDA) · Poglej več »

Nacionalsocializem

Svastika, simbol nacizma in zastava nacistične Nemčije Nacionalsocializem (tudi nacionalni socializem in nacizem) se je sprva pojavil kot ideologija Nacionalsocialistične nemške delavske stranke (NSDAP) pod vodstvom Adolfa Hitlerja v Nemčiji po prvi svetovni vojni.

Novo!!: Carl Ferdinand Cori in Nacionalsocializem · Poglej več »

Nalezljiva bolezen

Nalezljíva (tudi infekcíjska) bolézen je bolezen, ki se neposredno ali posredno prenaša s klicenosca ali bolne osebe, z okužene ali bolne živali na zdravo osebo.

Novo!!: Carl Ferdinand Cori in Nalezljiva bolezen · Poglej več »

New York (zvezna država)

New York je tretja najbolj naseljena zvezna država ZDA, v kateri živi približno 20 milijonov ljudi.

Novo!!: Carl Ferdinand Cori in New York (zvezna država) · Poglej več »

Nobelova nagrada

Nobelova nagrada (švedsko Nobelpriset, norveško Nobelprisen) je vsaka od petih nagrad, ki se podeljujejo enkrat letno za izjemne raziskovalne dosežke, izjemne tehnološke izume ali izjemne prispevke družbi v petih kategorijah.

Novo!!: Carl Ferdinand Cori in Nobelova nagrada · Poglej več »

Nobelova nagrada za fiziologijo ali medicino

Nobelova nagrada za fiziologijo ali medicino (včasih poslovenjeno tudi kot Nobelova nagrada za fiziologijo in medicino ali samo Nobelova nagrada za medicino) je ena od Nobelovih nagrad, ki jih od leta 1901 podeljuje švedski Nobelov sklad za odkritja na področjih fiziologije in medicine.

Novo!!: Carl Ferdinand Cori in Nobelova nagrada za fiziologijo ali medicino · Poglej več »

Ogljikov hidrat

200x200_pik Ogljikov hidrat ali ogljikohidrat (s tujko karbohidrat in saharid) je organska spojina, ki jo v razmerju 1:2:1 gradijo atomi ogljika, vodika in kisika.

Novo!!: Carl Ferdinand Cori in Ogljikov hidrat · Poglej več »

Otto Loewi

Otto Loewi, nemško-ameriški nevroznanstvenik in farmakolog, * 3. junij 1873, Frankfurt ob Majni, Nemčija, † 25. december 1961, New York, Združene države Amerike.

Novo!!: Carl Ferdinand Cori in Otto Loewi · Poglej več »

Patologija

pljučnice. Patologija je študija ali diagnoza bolezni s pregledom organa, tkiva, telesne tekočine, ali celega telesa (obdukcija).

Novo!!: Carl Ferdinand Cori in Patologija · Poglej več »

Praga

Praga je glavno mesto in z okoli 1,3 milijona prebivalci tudi največje mesto na Češkem.

Novo!!: Carl Ferdinand Cori in Praga · Poglej več »

Prva svetovna vojna

Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.

Novo!!: Carl Ferdinand Cori in Prva svetovna vojna · Poglej več »

Radioterapija

Radioterapija, obsevalna terapija ali zdravljenje z obsevanjem (pogovorno tudi samo obsevanje) je način zdravljenja, pri katerem uporabljamo ionizirajoče sevanje.

Novo!!: Carl Ferdinand Cori in Radioterapija · Poglej več »

Rak (bolezen)

Rák je razred bolezni, za katere je značilna nenadzorovana celična delitev in sposobnost teh celic, da napadejo druga tkiva, bodisi tako, da se neposredno vrastejo v sosednje tkivo (»invazija«) ali pa z migracijo rakastih celic na oddaljena mesta (»zasevanje«).

Novo!!: Carl Ferdinand Cori in Rak (bolezen) · Poglej več »

Severo Ochoa

Severo Ochoa, špansko-ameriški zdravnik in biokemik, nobelovec, 24. september 1905, Luarca, Asturija, Španija, † 1. november 1993, Madrid.

Novo!!: Carl Ferdinand Cori in Severo Ochoa · Poglej več »

Tkivo

Tkivo je skupek istovrstnih diferenciranih celic, ki so med seboj povezane preko intercelularnih povezav in preko ekstracelularnega matriksa.

Novo!!: Carl Ferdinand Cori in Tkivo · Poglej več »

Trst

Tŕst (furlansko in) je mesto v severovzhodni Italiji ob Tržaškem zalivu, blizu slovenske meje ter sedež in obenem največje mesto italijanske avtonomne dežele Furlanija-Julijska krajina.

Novo!!: Carl Ferdinand Cori in Trst · Poglej več »

Univerza Harvard

267px Univerza Harvard je ameriška zasebna univerza s sedežem v kraju Cambridge, Massachusetts.

Novo!!: Carl Ferdinand Cori in Univerza Harvard · Poglej več »

Univerza na Dunaju

Univerza na Dunaju je javna univerza s sedežem na Dunaju (Avstrija) in najstarejša univerza v nemško govorečem svetu, če se odšteje Karlovo univerzo v Pragi, ki je bila včasih delno nemško govoreča, in s približno 88.000 študenti tudi največja.

Novo!!: Carl Ferdinand Cori in Univerza na Dunaju · Poglej več »

Univerza v Cambridgeu

Univerza v Cambridgeu (angleško, latinsko Universitas Cantabrigiensis) je univerza v Cambridgeu, Anglija, ki je bila ustanovljena okoli leta 1209 in velja za drugo najstarejšo univerzo v angleško govorečem svetu (za Univerzo v Oxfordu) in četrto najstarejšo v zahodnem (neislamskem) svetu.

Novo!!: Carl Ferdinand Cori in Univerza v Cambridgeu · Poglej več »

Univerza v Gradcu

Univerza Karla in Franca v Gradcu je druga največja in druga najstarejša univerza v Avstriji za Univerzo na Dunaju in največja na Štajerskem.

Novo!!: Carl Ferdinand Cori in Univerza v Gradcu · Poglej več »

Univerza Yale

Univerza Yale je ameriška zasebna univerza s sedežem v kraju New Haven, Connecticut, ZDA.

Novo!!: Carl Ferdinand Cori in Univerza Yale · Poglej več »

Washingtonova univerza v St. Louisu

Washingtonova univerza v St.

Novo!!: Carl Ferdinand Cori in Washingtonova univerza v St. Louisu · Poglej več »

Združene države Amerike

Združene države Amerike (tudi Združene države, ZDA; angleško United States of America) so zvezna republika v Severni Ameriki, sestavljena iz 50 zveznih držav (48 geografsko povezanih in dveh ločenih zveznih držav).

Novo!!: Carl Ferdinand Cori in Združene države Amerike · Poglej več »

Zoologija

Zoologíja (grško zoon - živo bitje + λόγος: lógos - veda + pripona ια) je naravoslovna veda, poddisciplina biologije, ki preučuje živali.

Novo!!: Carl Ferdinand Cori in Zoologija · Poglej več »

1896

1896 (MDCCCXCVI) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.

Novo!!: Carl Ferdinand Cori in 1896 · Poglej več »

1984

1984 (MCMLXXXIV) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo.

Novo!!: Carl Ferdinand Cori in 1984 · Poglej več »

20. oktober

20.

Novo!!: Carl Ferdinand Cori in 20. oktober · Poglej več »

5. december

5.

Novo!!: Carl Ferdinand Cori in 5. december · Poglej več »

Preusmerja sem:

Carl Cori.

OdhodniDohodne
Zdravo! Smo na Facebooku zdaj! »