Logo
Unijapedija
Komunikacija
na voljo v Google Play
Novo! Naložite Unijapedija na vašem Android ™!
Prost
Hitreje kot brskalnik!
 

Korpus prostovoljnih bolničark Rdečega križa Italije

Index Korpus prostovoljnih bolničark Rdečega križa Italije

Korpus prostovoljnih bolničark Rdečega križa Italije (izvirno Corpo delle Infermiere Volontarie della Croce Rossa Italiana; kratica: CIV CRI) je ženski pomožni prostovoljni specialni vojaški korpus Italijanskih oboroženih sil, ki pa je hkrati tudi del Rdečega križa Italije; korpus je bil ustanovljen leta 1908.

16 odnosi: Španska državljanska vojna, Druga svetovna vojna, Iraška vojna, ISAF, Italija, Italijanske oborožene sile, Italijansko-turška vojna, Korpus (vojaštvo), Kratica, Messina, NATO, Prva svetovna vojna, Rim, SFOR, Vojaški korpus Rdečega križa Italije, 1908.

Španska državljanska vojna

Španska državljanska vojna oziroma Španska revolucija je bila državljanska vojna med leti 1936 in 1939 v Drugi španski republiki med dvema političnima stranema; levo, ki jo je sestavljala Ljudska fronta pod okriljem Druge Španske republike in je bila sestavljena iz socialističnih, komunističnih, separatističnih, anarhističnih ter republikanskih političnih frakcij; in desno nacionalistično, ki so jo sestavljali falangisti, monarhisti, konservatisti in tradicionalisti, ki jih je kasneje vodil general Francisco Franco.

Novo!!: Korpus prostovoljnih bolničark Rdečega križa Italije in Španska državljanska vojna · Poglej več »

Druga svetovna vojna

Druga svetovna vojna je bila najobsežnejši in najdražji oborožen spopad v zgodovini.

Novo!!: Korpus prostovoljnih bolničark Rdečega križa Italije in Druga svetovna vojna · Poglej več »

Iraška vojna

Iraška vojna (poimenovana tudi druga perzijska zalivska vojna, okupacija Iraka ali operacija Iraška svoboda) je bil vojaški spopad med mednarodno koalicijo sil in uporniškimi skupinami v Iraku.

Novo!!: Korpus prostovoljnih bolničark Rdečega križa Italije in Iraška vojna · Poglej več »

ISAF

ISAF (International Security Assistance Force; dobesedno Mednarodna varnostna podporna sila) je Natova vojaška sila, ki deluje v Afganistanu.

Novo!!: Korpus prostovoljnih bolničark Rdečega križa Italije in ISAF · Poglej več »

Italija

Satelitski posnetek Apeninskega polotoka maja 2003 Itálija, uradno Italijanska republika, je unitarna parlamentarna republika v južni Evropi.

Novo!!: Korpus prostovoljnih bolničark Rdečega križa Italije in Italija · Poglej več »

Italijanske oborožene sile

Italijanske oborožene sile (uradno Forze Armate dello Stato; kratica: FF.AA.) so oborožene sile Republike Italije, ki so bile ustanovljene leta 1946 z ustanovitvijo sodobne Italije.

Novo!!: Korpus prostovoljnih bolničark Rdečega križa Italije in Italijanske oborožene sile · Poglej več »

Italijansko-turška vojna

Italijansko-turška vojna (tudi Libijska vojna in Vojna v Tripolitaniji) je bil 386-dnevni vojaški spopad med Italijo in Osmanskim cesarstvom med septembrom 1911 in oktobrom 1912.

Novo!!: Korpus prostovoljnih bolničark Rdečega križa Italije in Italijansko-turška vojna · Poglej več »

Korpus (vojaštvo)

Korpus (angleško Corps; nemško Korps) je nestalna vojaška formacija.

Novo!!: Korpus prostovoljnih bolničark Rdečega križa Italije in Korpus (vojaštvo) · Poglej več »

Kratica

Kratíca je ustaljena okrajšava večbesednih imen, običajno iz začetnih črk.

Novo!!: Korpus prostovoljnih bolničark Rdečega križa Italije in Kratica · Poglej več »

Messina

Messina (sicilsko Missina) je glavno mesto italijanskega metropolitanskega mesta Messina.

Novo!!: Korpus prostovoljnih bolničark Rdečega križa Italije in Messina · Poglej več »

NATO

Severnoatlantska pogodbena organizacija oz.

Novo!!: Korpus prostovoljnih bolničark Rdečega križa Italije in NATO · Poglej več »

Prva svetovna vojna

Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.

Novo!!: Korpus prostovoljnih bolničark Rdečega križa Italije in Prva svetovna vojna · Poglej več »

Rim

Rim je glavno mesto Italije, glavno mesto dežele Lacij (Lazio) in istočasno upravne skupnosti metropolitanskega mesta Rim.

Novo!!: Korpus prostovoljnih bolničark Rdečega križa Italije in Rim · Poglej več »

SFOR

Stabilizacijska sila (angleško Stabilization Force, SFOR; tudi Sfor) je bila mednarodna vojaška sila, ki je delovala pod poveljstvom Nata.

Novo!!: Korpus prostovoljnih bolničark Rdečega križa Italije in SFOR · Poglej več »

Vojaški korpus Rdečega križa Italije

Vojaški korpus Rdečega križa Italije (izvirno Corpo Militare della Croce Rossa Italiana; kratica: CM CRI) je pomožni prostovoljni specialni vojaški korpus Italijanskih oboroženih sil, ki pa je hkrati tudi del Rdečega križa Italije; korpus je bil ustanovljen leta 1866.

Novo!!: Korpus prostovoljnih bolničark Rdečega križa Italije in Vojaški korpus Rdečega križa Italije · Poglej več »

1908

1908 (MCMVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.

Novo!!: Korpus prostovoljnih bolničark Rdečega križa Italije in 1908 · Poglej več »

Preusmerja sem:

CIV CRI, Corpo delle Infermiere Volontarie della Croce Rossa Italiana, Crocerossine, Rdečokrižnice.

OdhodniDohodne
Zdravo! Smo na Facebooku zdaj! »