Logo
Unijapedija
Komunikacija
na voljo v Google Play
Novo! Naložite Unijapedija na vašem Android ™!
Prost
Hitreje kot brskalnik!
 

Brezrazsežna količina

Index Brezrazsežna količina

Brezrazséžna količína (ali brezdimenzíjska količína) je količina, ki opisuje nek fizikalni sestav in nima enot, oziroma ima enoto 1.

99 odnosi: Abbejevo število, Aerodinamika, Aktivacijska energija, Albedo, Arrheniusova enačba, Astrofizika, Astronomija, Astronomsko telo, Atomska teža, Atomska, molekulska in optična fizika, Avogadrova konstanta, Buckinghamov izrek π, Dielektričnost, Disperzija (optika), Dolžina, Elektromagnetna interakcija, Elektron, Enota, Fazni prehod, Fizika, Fizikalna količina, Fizikalna konstanta, Fresnelovo število, Geofizika, Gibanje, Gostota, Gostota električnega polja, Gravitacijska sklopitvena konstanta, Hitrost, Hitrost svetlobe, Izsev, Jakobovo število, John Carlos Baez, Kaplja, Kemija, Klimatologija, Koeficient upora, Konstanta fine strukture, Konvekcija, Kozmologija, Kvantna mehanika, Kvantno število, Kvantno stanje, Laminarni tok, Landéjev množitelj g, Letalsko krilo, Lomni količnik, Machovo število, Magnetohidrodinamika, Masa, ..., Mehanika, Mehanika tekočin, Merska enota, Mirovna masa, Moč, Močna jedrska sila, Mohsova trdotna lestvica, Molekulska masa, Naravne enote, Neskončnost, Notranja energija, Odstotek, Optika, Osnovni delec, PH, Plin, Poissonovo število, Površina, Površinska napetost, Premer, Prevajanje toplote, Razsežnost (vektorski prostor), Razsežnostna analiza, Red velikosti (števila), Relativni raztezek, Reynoldsovo število, Sklopitvena konstanta, Snov, Stefanovo število, Strojništvo, Svetloba, Tekočina, Telo (fizika), Termodinamika, Toplotna energija, Toplotna prevodnost, Toplotni tok, Transportni pojav, Trdota, Trdota po Brinellu, Trdota po Rockwellu, Trdota po Shoru, Trdota po Vickersu, Turbulentni tok, Uklon, Upor sredstva, Viskoznost, Webrovo število, 1 (število). Razširi indeks (49 več) »

Abbejevo število

lomnih količnikov za kremenčevo steklo SF-11 (zgornja krivulja), borosilikatno steklo BK-7 (srednja krivulja) in kvarčno steklo (lomljena krivulja). človeškega očesa je omejena z Abbejevima številoma referenčnih valovnih dolžin 486,1 nm (modro) in 656,3 nm (rdeče) Schottove črkovno-številčne šestmestne kode za stekla, ki kažejo njihovo sestavo in lego na diagramu. language.

Novo!!: Brezrazsežna količina in Abbejevo število · Poglej več »

Aerodinamika

obarvani dim. Vrtinci spadajajo med mnoge pojave tesno povezane z aerodinamiko. Enačbe aerodinamike kažejo da vrtinec nastane zaradi razlike v tlaku med zgornjo in spodnjo površino krila. Na koncu krila višji tlak na spodnji površini poskuša učinkoviti 'preiti' na stran z nižjim tlakom in pri tem povzroča vrtenje in vrtinec Aêrodinámika je znanstvena veda o obnašanju plinov, ki se je začela razvijati v 19. stoletju.

Novo!!: Brezrazsežna količina in Aerodinamika · Poglej več »

Aktivacijska energija

Energija isker, ki nastanejo z drgnjenjem jekla ob kresilni kamenček, je dovolj velika, da vžge plin v Bunsenovem gorilniku. Aktivácijska energíja Ea je najmanjša količina energije, ki je potrebna, da steče kemijska reakcija.

Novo!!: Brezrazsežna količina in Aktivacijska energija · Poglej več »

Albedo

Albedo ali koeficient odbojnosti (tudi odbojnost) je mera za svetlobno odbojnost površine telesa.

Novo!!: Brezrazsežna količina in Albedo · Poglej več »

Arrheniusova enačba

Arrheniusova enačba je preprosta, vendar zelo točna empirična enačba odvisnosti konstante reakcijske hitrosti od aktivacijske energije in temperature.

Novo!!: Brezrazsežna količina in Arrheniusova enačba · Poglej več »

Astrofizika

Ástrofízika je kot znanstvena veda del fizike in se ukvarja s fizikalnimi pojavi v Vesolju, ki jih opazuje astronomija.

Novo!!: Brezrazsežna količina in Astrofizika · Poglej več »

Astronomija

vesoljskega daljnogleda TRACE Astronomija oz.

Novo!!: Brezrazsežna količina in Astronomija · Poglej več »

Astronomsko telo

Astronomsko telo ali astronomski objekt je vsako naravno telo v vesoljskem prostoru zunaj Zemlje.

Novo!!: Brezrazsežna količina in Astronomsko telo · Poglej več »

Atomska teža

Atómska téža (pravilneje rèlativna atómska mása) je masa izotopa, izražena v brezrazsežnih atomskih enotah mase, eni dvanajstini mase izotopa ogljik-12, ki ima po definiciji atomsko težo 12.

Novo!!: Brezrazsežna količina in Atomska teža · Poglej več »

Atomska, molekulska in optična fizika

Atómska in molékulska fízika je veja fizike, ki preučuje zgradbo atomov in molekul, njihovo elektronsko ovojnico, energijske nivoje, spektre in druge lastnosti atomov in molekul.

Novo!!: Brezrazsežna količina in Atomska, molekulska in optična fizika · Poglej več »

Avogadrova konstanta

Avogadrova konstánta je fizikalna konstanta, ki podaja število delcev (atomov, molekul, ionov ipd.) v enem molu snovi.

Novo!!: Brezrazsežna količina in Avogadrova konstanta · Poglej več »

Buckinghamov izrek π

Buckinghamov izrek π je osnovni izrek iz teorije podobnosti in razsežnostne analize.

Novo!!: Brezrazsežna količina in Buckinghamov izrek π · Poglej več »

Dielektričnost

Dieléktričnost (oznaka ε) je snovna konstanta, ki opisuje obnašanje dielektrika v električnem polju.

Novo!!: Brezrazsežna količina in Dielektričnost · Poglej več »

Disperzija (optika)

mavrico). Disperzíja ali razklòn je v optiki pojav, ki se kaže v tem, da je fazna hitrost valovanja (v splošnem elektromagnetnega valovanja in tudi poljubnega valovanja) odvisna od frekvence.

Novo!!: Brezrazsežna količina in Disperzija (optika) · Poglej več »

Dolžina

Dolžína je v običajni rabi poseben primer razdalje (prim. širina, višina), v fiziki in tehniki pa sta pojma dolžine in razdalje največkrat sopomenska.

Novo!!: Brezrazsežna količina in Dolžina · Poglej več »

Elektromagnetna interakcija

Eléktromagnétna interákcija je ena od štirih osnovnih sil v naravi.

Novo!!: Brezrazsežna količina in Elektromagnetna interakcija · Poglej več »

Elektron

Elektrón je obstojen osnovni delec z maso 9,10 kg (0,511 MeV/c2) in negativnim električnim nabojem 1,6 As.

Novo!!: Brezrazsežna količina in Elektron · Poglej več »

Enota

Beseda enôta ima lahko več pomenov.

Novo!!: Brezrazsežna količina in Enota · Poglej več »

Fazni prehod

Fázni prehòd ali fázna spremémba (v tehniki tudi fázna preména ali fázna transformácija) je sprememba, pri katerem preide termodinamski sistem iz ene faze v drugo.

Novo!!: Brezrazsežna količina in Fazni prehod · Poglej več »

Fizika

Kolaž raznih fizikalnih fenomenov Fízika (phusikḗ (epistḗmē) – poznavanje narave,: phúsis – narava) je naravoslovna veda, ki vključuje proučevanje snovi in njeno gibanje v prostoru in času, skupaj s povezanimi pojmi kot sta energija in sila.»Fizikalna znanost je tisto področje znanja, ki se nanaša na red v naravi ali z drugimi besedami pravilno zaporedje dogodkov.« V najširšem pomenu je to veda o naravi prikazana na način, ki omogoča razumevanje obnašanja vesolja.»Fizika je študija tvojega sveta ter sveta in vesolja okoli vas.« Fizika je ena izmed najstarejših akademskih disciplin, verjetno celo najstarejša zaradi vključene astronomije. Zadnjih dva tisoč let je bila fizika del naravoslovja skupaj s kemijo, določenimi vejami matematike in biologije, toda med znanstveno revolucijo v 17.-tem stoletju so se v naravoslovju začeli razvijati samostojni raziskovalni programi. Fizika je povezana z interdisciplinarnimi vedami kot sta biofizika in kvantna kemija, ločnice med njimi niso strogo določene. Fizika pomembno prispeva pri razvoju novih tehnologij. Na primer, napredek v razumevanju elektromagnetizma ali jedrske fizike je neposredno privedel do razvoja novih izdelkov, ki so bistveno preoblikovali sodobno družbo, kot so televizija, računalniki, gospodinjski aparati, in jedrsko orožje; napredek na področju termodinamike je privedel do razvoja industrializacije in na področju mehanike je napredek navdihnil razvoj infinitezimalnega računa. Skupščina Organizacije združenih narodov je proglasila leto 2005 za Svetovno leto fizike.

Novo!!: Brezrazsežna količina in Fizika · Poglej več »

Fizikalna količina

Fizikálna količína (v tehniki se uporablja izraz veličína) je v fiziki in tehniki izsledek meritve, njeno vrednost po navadi izrazimo kot zmnožek brezrazsežne številske vrednosti in fizikalne enote.

Novo!!: Brezrazsežna količina in Fizikalna količina · Poglej več »

Fizikalna konstanta

Fizikalna konstanta je splošna naravna konstanta, ki jo vzamemo za dano in je ne poskušamo pojasniti z bolj osnovnimi podatki.

Novo!!: Brezrazsežna količina in Fizikalna konstanta · Poglej več »

Fresnelovo število

Fresnelovo število je brezrazsežno število, ki se uporablja v optiki v teoriji uklona.

Novo!!: Brezrazsežna količina in Fresnelovo število · Poglej več »

Geofizika

Geofizika je znanstvena veda, ki se ukvarja s fizikalnimi pojavi, povezanimi z Zemljo ter njeno ožjo okolico v Vesolju, poleg tega pojem označuje tudi preučevanje Zemlje s pomočjo kvantitativnih fizikalnih metod.

Novo!!: Brezrazsežna količina in Geofizika · Poglej več »

Gibanje

Gíbanje v fiziki opisuje pojav, da se s časom spreminja lega telesa glede na druga telesa ali pa lega dela telesa glede na druge dele telesa.

Novo!!: Brezrazsežna količina in Gibanje · Poglej več »

Gostota

Gostôta (označba \rho\) je fizikalna količina, določena za homogena telesa kot razmerje med maso m\, in prostornino telesa V\,, kot razmerje med molsko maso M\, in molsko prostornino V_\, ali kot obratna vrednost specifične prostornine v\,: Enota za merjenje gostote je kg/m³, g/cm³ ipd.

Novo!!: Brezrazsežna količina in Gostota · Poglej več »

Gostota električnega polja

Gostòta eléktričnega pólja ali gostòta eléktričnega pretòka (oznaka D) je fizikalna količina, ki opredeljuje električno polje.

Novo!!: Brezrazsežna količina in Gostota električnega polja · Poglej več »

Gravitacijska sklopitvena konstanta

Gravitacijska sklopitvena konstanta (oznake \alpha_\,, \alpha_\, ali \alpha_\) je v fiziki sklopitvena konstanta, ki določa gravitacijsko interakcijo med dvema nabitima osnovnima delcema z neničelno maso.

Novo!!: Brezrazsežna količina in Gravitacijska sklopitvena konstanta · Poglej več »

Hitrost

Hitróst (oznaka v) je v fiziki vektorska količina, ki podaja spreminjanje lege telesa ali snovi v prostoru v časovni enoti.

Novo!!: Brezrazsežna količina in Hitrost · Poglej več »

Hitrost svetlobe

vodi. Hitróst svetlôbe je osnovna fizikalna konstanta, ki podaja hitrost, s katero se svetloba in drugo elektromagnetno valovanje širi v praznem prostoru.

Novo!!: Brezrazsežna količina in Hitrost svetlobe · Poglej več »

Izsev

nadorjakinj v območju velikem le nekaj parsekov. Izsév (tudi síj in redkeje luminóznost, ter nepravilno svetlost ali svetilnost) (oznaka L) je v astronomiji količina energije, ki jo astronomsko telo izseva na enoto časa, oziroma oddana moč v obliki fotonov.

Novo!!: Brezrazsežna količina in Izsev · Poglej več »

Jakobovo število

Jakobovo števílo (označba Ja) je v termodinamiki brezrazsežna količina, določena kot: kjer je c_ specifična toplota pri stalnem tlaku, \Delta T temperaturna razlika med fazama, T temperatura sistema, T_ temperatura vrelišča, q_ talilna toplota, \rho_ in \rho_ pa gostoti kapljevine in plina.

Novo!!: Brezrazsežna količina in Jakobovo število · Poglej več »

John Carlos Baez

John Carlos Baez, ameriški fizik in kozmolog, * 12. junij 1961, San Francisco, Kalifornija, ZDA.

Novo!!: Brezrazsežna količina in John Carlos Baez · Poglej več »

Kaplja

pipe. Pecelj, na katerem je visela kaplja pred odtrganjem, se razdeli v tri kapljice, ki sledijo kaplji. Trk kaplje ob gladino se nadaljuje z različnimi, včasih zanimivimi in lepimi pojavi supertekočega helija Káplja je majhna količina kapljevine, ki jo pretežno ali obdajajo proste ploskve med kapljevino in okoliškim plinom, kot na primer dežna kaplja, kaplja rose.

Novo!!: Brezrazsežna količina in Kaplja · Poglej več »

Kemija

Antoine Lavoisier (1743-1794), »oče sodobne kemije« Kemija (koptsko/egipčansko kēme - (črna) zemlja, grško: himia - umetnost (predelave) kovin, arabsko الخيمياء: al-kīmiyá - umetnost pretvarjanja) je znanost, ki preučuje sestavo, zgradbo in lastnosti snovi ter spremembe, do katerih pride med kemijskimi reakcijami.

Novo!!: Brezrazsežna količina in Kemija · Poglej več »

Klimatologija

author.

Novo!!: Brezrazsežna količina in Klimatologija · Poglej več »

Koeficient upora

Koeficiènt upôra (običajna oznaka cu, cv, Cd in CD) je v dinamiki tekočin brezrazsežna količina, ki določa upor telesa v tekočini, kot sta na primer zrak ali voda.

Novo!!: Brezrazsežna količina in Koeficient upora · Poglej več »

Konstanta fine strukture

Konstánta fíne struktúre (običajna oznaka mala grška črka alfa (α)) je brezrazsežna fizikalna konstanta, ki se jo pogosto sreča v atomski fiziki.

Novo!!: Brezrazsežna količina in Konstanta fine strukture · Poglej več »

Konvekcija

Konvekcija je gibanje molekul v tekočini (kapljevini in plinu).

Novo!!: Brezrazsežna količina in Konvekcija · Poglej več »

Kozmologija

Kozmologíja (starogrško: kosmología.

Novo!!: Brezrazsežna količina in Kozmologija · Poglej več »

Kvantna mehanika

Kvántna mehánika (tudi kvántna fízika) je fizikalna teorija, ki opisuje obnašanje snovi na majhnih razdaljah.

Novo!!: Brezrazsežna količina in Kvantna mehanika · Poglej več »

Kvantno število

Kvantno število je brezrazsežno število, ki v kvantni mehaniki omogoča opis značilnosti določenega delca in njegovih stanj.

Novo!!: Brezrazsežna količina in Kvantno število · Poglej več »

Kvantno stanje

Kvantno stanje je v kvantni mehaniki stanje, ki v popolnosti opisuje kvantni sistem.

Novo!!: Brezrazsežna količina in Kvantno stanje · Poglej več »

Laminarni tok

Láminarni tók je tok tekočine, pri katerem so tokovnice urejene in gladke.

Novo!!: Brezrazsežna količina in Laminarni tok · Poglej več »

Landéjev množitelj g

Landéjev množitelj g (tudi giromagnetni ali žiromagnetni množitelj) je posebni primer množiteljev g. Uporablja se za nabite delce (zgled je elektron), ki imajo spin in tirno vrtilno količino.

Novo!!: Brezrazsežna količina in Landéjev množitelj g · Poglej več »

Letalsko krilo

Airbus A300 med pristajanjem; z izvečenimi pred- in zakrilci letalo zagotavlja velik vzgon in s tem zmanjšuje potrebno hitrost. Med običajnim letom krilca spravi nazaj v krilo, saj bi pri večji hitrosti ustvarjala preveč upora. Letalsko krilo je kot najpomembnejši in največkrat najtežji del letala, glavna aerodinamična površina, kjer se tvori sila vzgona.

Novo!!: Brezrazsežna količina in Letalsko krilo · Poglej več »

Lomni količnik

Lomni količnik (ali redko refrakcijski/refraktivni indeks, običajna oznaka n) je v optiki razmerje med fazno hitrostjo razširjanja elektromagnetnega valovanja v praznem prostoru c in 1 fizikalna škrbina Kategorija:Optika Kategorija:Brezrazsežne količine.

Novo!!: Brezrazsežna količina in Lomni količnik · Poglej več »

Machovo število

Machovo števílo (označba M ali Ma; krajše Mach) je v fiziki razmerje med hitrostjo telesa v, ki se giblje skozi sredstvo in hitrostjo zvoka c v tem sredstvu: F/A-18 Hornet prebija zvočni zid (1 Mach). Oblak je nastal zaradi kondenzacije vode v zraku. V zraku pri temperaturi 15 °C je hitrost zvoka enaka 340,5 m/s ali 1225,8 km/h.

Novo!!: Brezrazsežna količina in Machovo število · Poglej več »

Magnetohidrodinamika

Magnetohidrodinamika (MHD) tudi (dinamika magnetnih fluidov ali hidromagnetika) je študija dinamike (mehanike) električno prevodnih tekočin.

Novo!!: Brezrazsežna količina in Magnetohidrodinamika · Poglej več »

Masa

merjenje mase (na sliki replika v pariškem muzeju Cité des Sciences et de l'Industrie) Mása (māza - ječmenova pita, gruda (testa)) je značilnost fizikalnih teles, ki meri količino snovi telesa.

Novo!!: Brezrazsežna količina in Masa · Poglej več »

Mehanika

Mehánika (mehaniké), tudi klásična mehánika, kadar želimo poudariti razlikovanje od kvantne ali relativistične mehanike, je veja fizike, ki obravnava gibanje in mirovanje teles ter gibanje le-teh pod vplivom sil.

Novo!!: Brezrazsežna količina in Mehanika · Poglej več »

Mehanika tekočin

Mehánika tekočín je del mehanike kontinuov, ki obravnava gibanje in deformacijo tekočin kot kontinuov, torej ne da bi se ozirala na njihovo notranjo zgradbo.

Novo!!: Brezrazsežna količina in Mehanika tekočin · Poglej več »

Merska enota

Mérska enôta je v meroslovju standardna enota pri merjenju fizikalnih količin.

Novo!!: Brezrazsežna količina in Merska enota · Poglej več »

Mirovna masa

Miròvna mása (tudi lástna mása ali invariántna mása) je v posebni teoriji relativnosti pojem, ki je opisoval, kar danes preprosto imenujemo masa.

Novo!!: Brezrazsežna količina in Mirovna masa · Poglej več »

Moč

Móč je skalarna fizikalna količina, določena kot delo, opravljeno v enoti časa.

Novo!!: Brezrazsežna količina in Moč · Poglej več »

Močna jedrska sila

Mòčna jêdrska síla ali mòčna interákcija (izraz interakcija je natančnejši), tudi bárvna síla je ena od štirih osnovnih interakcij v naravi.

Novo!!: Brezrazsežna količina in Močna jedrska sila · Poglej več »

Mohsova trdotna lestvica

Mohsovo trdòtno léstvico je leta 1812 sestavil nemški geolog in mineralog Friedrich Mohs za merjenje trdote mineralov in umetnih snovi.

Novo!!: Brezrazsežna količina in Mohsova trdotna lestvica · Poglej več »

Molekulska masa

Molekulska masa (okrajšano M), zastarelo molekulska teža, je fizikalna količina, ki pove, kolikšna je masa ene molekulehttp://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5525830/masa?query.

Novo!!: Brezrazsežna količina in Molekulska masa · Poglej več »

Naravne enote

Naravne enote so določene tako, da so nekatere fizikalne konstante (zanje predvidevamo, da so prave konstate) normalizirane na 1 (njihova vrednost postane enaka 1 in nimajo razsežnosti).

Novo!!: Brezrazsežna količina in Naravne enote · Poglej več »

Neskončnost

Neskônčnost, navadno označena s znakom \infty, je značilnost, ki pomeni, da nekaj ni omejeno ali nima mej.

Novo!!: Brezrazsežna količina in Neskončnost · Poglej več »

Notranja energija

Nótranja energíja (oznaka Wn in tudi U) je oblika energije, ki jo ima telo zaradi svojega stanja.

Novo!!: Brezrazsežna količina in Notranja energija · Poglej več »

Odstotek

Odstótek (tudi procènt) (%) je število, ki je enako stotemu delu celote.

Novo!!: Brezrazsežna količina in Odstotek · Poglej več »

Optika

Cyclopaedia'' disperzija Óptika (óptiké - videz, podoba) je veja fizike, ki se ukvarja z značilnostmi in obnašanjem svetlobe ter z interakcijo med svetlobo in snovjo.

Novo!!: Brezrazsežna količina in Optika · Poglej več »

Osnovni delec

Osnóvni délec je osnovni in nedeljiv gradnik snovi.

Novo!!: Brezrazsežna količina in Osnovni delec · Poglej več »

PH

pH je merilo za koncentracijo oksonijevih ionov v raztopini, in s tem posledično za njeno kislost ali alkalnost.

Novo!!: Brezrazsežna količina in PH · Poglej več »

Plin

Skladišče naravnega plina, enega izmed obnovljivih virov energije Plín (oznaka G) je snov v takšnem agregatnem stanju, v katerem zavzame obliko posode, pri čemer ne ohranja stalne prostornine in ne tvori gladine, ampak zasede ves razpoložljiv prostor v posodi.

Novo!!: Brezrazsežna količina in Plin · Poglej več »

Poissonovo število

Poissonovo števílo (tudi Poissonovo razmérje, oznaka μ ali ν) je določeno kot absolutna vrednost razmerja med relativnim skrčkom v prečni smeri (kontrakcija) in relativnim raztezkom v vzdolžni smeri (dilatacija) pri nateznih obremenitvah snovi, oziroma med relativnim raztezkom v prečni smeri in relativnim skrčkom v vzdolžni smeri pri tlačnih obremenitvah snovi: Geometrijsko podlago določanja Poissonovega števila kaže Slika 1: K določanju Poissonovega številsSlika 1: K določanju Poissonovega števila Poissonovo število je brez merske enote (brezrazsežno) in je za različne snovi (plastične) različno, z vrednostmi znotraj intervala Pri kovinah je μ od 1/4 do 1/3, pri jeklu μ.

Novo!!: Brezrazsežna količina in Poissonovo število · Poglej več »

Površina

Površina poliedra je vsota ploščin vseh mejnih ploskev - na sliki je mreža kocke Površína je v geometriji merilo za velikost ploskve.

Novo!!: Brezrazsežna količina in Površina · Poglej več »

Površinska napetost

Površinska napetost milnice v mreži kocke Cvet se zaradi površinske napetosti ne potopi Površínska napétost je pojav, da se gladina kapljevine obnaša kot prožna plošča.

Novo!!: Brezrazsežna količina in Površinska napetost · Poglej več »

Premer

V geometriji je premer kroga vsaka daljica, ki gre skozi središče in ima krajišči na krožnici.

Novo!!: Brezrazsežna količina in Premer · Poglej več »

Prevajanje toplote

Prevájanje toplôte, oziroma prehájanje toplôte je spontan prenos toplote z mesta z višjo temperaturo na mesto z nižjo temperaturo.

Novo!!: Brezrazsežna količina in Prevajanje toplote · Poglej več »

Razsežnost (vektorski prostor)

Razséžnost (tudi dimenzíja) vektorskega prostora je v matematiki število linearno neodvisnih vektorjev oziroma moč baze.

Novo!!: Brezrazsežna količina in Razsežnost (vektorski prostor) · Poglej več »

Razsežnostna analiza

Razsežnostna analiza (tudi dimenzijska analiza) je orodje s katerim se v fiziki, kemiji, tehniki in delno v ekonomiji pomaga razumeti značilnosti in obliko fizikalnih količin.

Novo!!: Brezrazsežna količina in Razsežnostna analiza · Poglej več »

Red velikosti (števila)

Brez opisa.

Novo!!: Brezrazsežna količina in Red velikosti (števila) · Poglej več »

Relativni raztezek

Rélativni raztézek (oznaka &epsilon) je brezrazsežna količina, določena pri raztezanju ali stiskanju kot razmerje med deformacijo Δl (raztezkom, skrčkom) nekega telesa in dolžino tega istega telesa (l) pred deformacijo: Relativni raztezek nastopa npr.

Novo!!: Brezrazsežna količina in Relativni raztezek · Poglej več »

Reynoldsovo število

Reynoldsovo števílo (označba Re) je brezrazsežno število, s katerim se v mehaniki tekočin označi tok tekočin.

Novo!!: Brezrazsežna količina in Reynoldsovo število · Poglej več »

Sklopitvena konstanta

Sklopitvena konstanta (oznaka \alpha \) je v fiziki (kvantni teoriji polja) brezrazsežno število, ki določa velikost interakcije med delci ali polji.

Novo!!: Brezrazsežna količina in Sklopitvena konstanta · Poglej več »

Snov

Snóv je po sodobnem pogledu vsaka znanstveno opazljiva entiteta.

Novo!!: Brezrazsežna količina in Snov · Poglej več »

Stefanovo število

Stefanovo števílo (označbe St, Ste ali Sf) je v termodinamiki brezrazsežna količina, določena kot razmerje med otipljivo toploto in specifično latentno toploto: kjer je c_ specifična toplota pri stalnem tlaku, \Delta T temperaturna razlika med fazama, q_ pa specifična latentna toplota pri taljenju.

Novo!!: Brezrazsežna količina in Stefanovo število · Poglej več »

Strojništvo

Strôjništvo (tudi strójništvo) je tehniška veda, ki pri načrtovanju in izdelavi uporabnih naprav, predmetov ali strojev uporablja fizikalna načela.

Novo!!: Brezrazsežna količina in Strojništvo · Poglej več »

Svetloba

Svetlôba je elektromagnetno sevanje pri različnih valovnih dolžinah oziroma frekvencah.

Novo!!: Brezrazsežna količina in Svetloba · Poglej več »

Tekočina

Tekočína (tudi flúid) je skupno ime za podmnožico faz snovi, ki zajema kapljevine in pline, v posplošenem smislu pa lahko med tekočine uvrščamo tudi plazmo in plastične trdnine.

Novo!!: Brezrazsežna količina in Tekočina · Poglej več »

Telo (fizika)

Teló (redkeje tudi fizikálno teló) je v fiziki je množina mas, ki jo obravnavamo kot eno.

Novo!!: Brezrazsežna količina in Telo (fizika) · Poglej več »

Termodinamika

Têrmodinámika (therme - toplota + δυναμις: dynamis - sprememba, moč) je veja fizike, ki preučuje energijo, njeno pretvarjanje med različnimi oblikami, kot je toplota, in sposobnost opravljanja dela.

Novo!!: Brezrazsežna količina in Termodinamika · Poglej več »

Toplotna energija

Toplotna energija je prehodna, saj prehaja pod pritiskom temperaturne razlike s toplejšega na hladnejše telo.

Novo!!: Brezrazsežna količina in Toplotna energija · Poglej več »

Toplotna prevodnost

Toplôtna prevódnost (oznaka λ, v tujih virih tudi k, l ali κ) je snovna konstanta in intenzivna količina, določena pri prevajanju toplote kot sorazmernostni koeficient med gostoto toplotnega toka in gradientom temperature.

Novo!!: Brezrazsežna količina in Toplotna prevodnost · Poglej več »

Toplotni tok

Toplòtni tók (oznaka P) je fizikalna količina, ki pove, koliko toplote v časovni enoti preteče med dvema telesoma v toplotnem stiku: Skladno z 2. zakonom termodinamike teče toplotni tok spontano vedno le v smeri od telesa z višjo temperaturo k telesu z nižjo.

Novo!!: Brezrazsežna količina in Toplotni tok · Poglej več »

Transportni pojav

Transpôrtni pojáv označuje v fiziki razred pojavov, pri katerih gre za prevajanje energije, snovi, električnega naboja ipd.

Novo!!: Brezrazsežna količina in Transportni pojav · Poglej več »

Trdota

Trdôta v znanosti o materialih pomeni lastnost trdne snovi, da se upira stalni deformaciji (obrabi).

Novo!!: Brezrazsežna količina in Trdota · Poglej več »

Trdota po Brinellu

Trdota po Brinellu je ena od metod za merjenje trdote trdih snovi.

Novo!!: Brezrazsežna količina in Trdota po Brinellu · Poglej več »

Trdota po Rockwellu

Trdota po Rockwellu (po standardu SIST EN ISO 6508-1: 2000) je ena od metod za merjenje trdote trdih snovi.

Novo!!: Brezrazsežna količina in Trdota po Rockwellu · Poglej več »

Trdota po Shoru

Trdota po Shoru je ena od metod za merjenje trdote trdnih snovi.

Novo!!: Brezrazsežna količina in Trdota po Shoru · Poglej več »

Trdota po Vickersu

Trdota po Vickersu je ena od metod za merjenje trdote trdih snovi.

Novo!!: Brezrazsežna količina in Trdota po Vickersu · Poglej več »

Turbulentni tok

Turbulentni tok dima okrog modela letala Zgled turbulentnega toka Turbuléntni tók (tudi vrtínčasti tók) je nestacionarni tok tekočine, pri katerem se tokovnice s časom premikajo, iz njih pa se lahko ustvarjajo vrtinci.

Novo!!: Brezrazsežna količina in Turbulentni tok · Poglej več »

Uklon

snopa na plošči po prehodu iz majhne krožne odprtine na drugi plošči Interferenca uklonjenega valovanja za dvojno režo. Smeri označene s puščicami so smeri ojačitev, med njimi so smeri oslabitev (neoznačeno) valovanja. d \! pomeni razdaljo med režama, \lambda \! je valovna dolžina valovanja, m \! je red maksimuma, \theta \! je uklonski kot. Uklon ali difrakcija je širjenje valov (elektromagnetno valovanje različnih valovnih dolžin, valovanje na vodi ali v zraku) v področje sence.

Novo!!: Brezrazsežna količina in Uklon · Poglej več »

Upor sredstva

Upòr je v fiziki pojav, da na telo, ki se giblje v tekočini, deluje sila upora, ki ima nasprotno smer od smeri gibanja, ali pojav, da se tekočina upira pretakanju po cevi.

Novo!!: Brezrazsežna količina in Upor sredstva · Poglej več »

Viskoznost

Zgornja tekočina ima manjšo viskoznost kot spodnja K vpeljavi viskoznosti Viskóznost, dinámična viskóznost, židkost ali tekočnost (oznaka η, v tujih besedilih μ) je fizikalna količina, ki podaja odziv tekočine na strižno deformacijo.

Novo!!: Brezrazsežna količina in Viskoznost · Poglej več »

Webrovo število

površinske napetosti na tvorjenje mejne površine med dvema tekočinama Webrovo števílo je v mehaniki tekočin brezrazsežna količina, ki je pogosto uporabna pri analizi toka tekočin, kjer se prepletata dva različna tokova, še posebej pri večfaznih tokovih z močno ukrivljenimi površinami.

Novo!!: Brezrazsežna količina in Webrovo število · Poglej več »

1 (število)

1 (êna) je najmanjše naravno število, za katero velja 1.

Novo!!: Brezrazsežna količina in 1 (število) · Poglej več »

Preusmerja sem:

Brezdimenzijska količina, Brezdimenzijsko število, Brezrazsežno število, Brezrazsežnostna količina.

OdhodniDohodne
Zdravo! Smo na Facebooku zdaj! »