Odpri v Google MapsKazalo
24 odnosi: Alani, Alemani, Atila, Bastarni, Bitka pri Nedavi, Burgundi, Francija, Franki, Galija, Gepidi, Germani, Heruli, Huni, Janez J. Švajncer, Ostrogoti, Rimsko cesarstvo, Rugi, Sasi, Seznam bitk, Skiri, Teodorik I., Vizigoti, 20. junij, 451.
- Bitke Rimskega cesarstva
- Leto 451
- Teodozijska dinastija
Alani
Alani (latinsko Alani) so bili staroveško nomadsko iransko ljudstvo.
Poglej Bitka na Katalunskih poljih in Alani
Alemani
Območje, naseljeno z Alemani, in mesta rimsko-alemanskih bitk od 3. do 6. stoletja Srednja Evropa v poznem 5. stoletju Alemani so bili germanska zveza plemen, ki so živeli okoli zgornje Majne, reke, ki je ena največjih pritokov Rena na ozemlju, ki je danes del Nemčije.
Poglej Bitka na Katalunskih poljih in Alemani
Atila
Atila (gotsko attila, slovensko očka), hunski vojskovodja, * Kavkaz, okoli 406, † Panonija 16. marca 453.
Poglej Bitka na Katalunskih poljih in Atila
Bastarni
Rimska Dakija in sosednje pokrajine leta 125 Bastarni (latinsko ali, starogrško ali, Bastárnai ali Bastérnai) so bili staroveško ljudstvo, ki je bilo od leta 200 pr.
Poglej Bitka na Katalunskih poljih in Bastarni
Bitka pri Nedavi
Bitka pri reki Nedavi (Nedao) v Panoniji je bila bitka med Huni pod poveljstvom Atilovega sina Elaka ter Gepidi in Ostrogoti pod poveljstvom kraljev Ardarika in Teodemirja leta 454, v kateri so Hudi doživeli težak poraz.
Poglej Bitka na Katalunskih poljih in Bitka pri Nedavi
Burgundi
Poljski Burgundi (latinsko Burgundiōnes, Burgundī, grško Βούργουνδοι, staronordijsko Burgundar) so bili vzhodnogermansko pleme, ki se je iz Skandinavije preselilo na danski baltski otok Bornholm in od tam v porečje Visle v sedanji Poljski.
Poglej Bitka na Katalunskih poljih in Burgundi
Francija
Francóska repúblika ali Fráncija (ali France) je obmorska država v Zahodni Evropi, ki na zahodu in severu meji na Atlantski ocean, na severovzhodu na Belgijo in Luksemburg, na vzhodu na Nemčijo, Švico, Italijo in Monako, ter na jugu na Sredozemsko morje, Španijo in Andoro.
Poglej Bitka na Katalunskih poljih in Francija
Franki
Franki so bili germansko ljudstvo, živeče na območju današnje Francije.
Poglej Bitka na Katalunskih poljih in Franki
Galija
Galija na predvečer galskih vojn. Rimska etnografija je delila Galijo na pet delov: Cisalpska, Narbonska, Akvitanska, Keltska in Belgijska Galija. Galija, del Zahodne Evrope, ki je v železni in rimski dobi obsegal sedanjo Francijo, Luksemburg, Belgijo, večino Švice in zahodni del Italije ter dele Nizozemske in Nemčije na levem bregu Rena.
Poglej Bitka na Katalunskih poljih in Galija
Gepidi
Poljski Gepidi, vzhodnogermansko pleme, tesno povezano z Goti.
Poglej Bitka na Katalunskih poljih in Gepidi
Germani
Germani so indo-evropska etno-lingvistična skupina severnoevropskega porekla.
Poglej Bitka na Katalunskih poljih in Germani
Heruli
Selitve Herulov: (1) pradomovina, (2) Azovsko morje, (3) selitve, (4) Dunaj, (5) Ilirija, (6) Skandinavija Heruli (latinsko Heruli), vzhodnogermansko pleme, ki se je v 3.
Poglej Bitka na Katalunskih poljih in Heruli
Huni
Huni so bili azijsko nomadsko ljudstvo.
Poglej Bitka na Katalunskih poljih in Huni
Janez J. Švajncer
Janez Janez Švajncer (krajše Janez J. Švajncer), slovenski brigadir, zgodovinar, pisatelj, novinar, muzealec, pravnik, urednik, veteran vojne za Slovenijo, * 3. julij 1948, Ljubljana.
Poglej Bitka na Katalunskih poljih in Janez J. Švajncer
Ostrogoti
Ostrogoti (latinsko Ostrogothi, Austrogothi) so bili staroveško vzhodnogermansko ljudstvo.
Poglej Bitka na Katalunskih poljih in Ostrogoti
Rimsko cesarstvo
Rimsko cesarstvo (latinsko, grško, Basileía tōn Rhōmaíōn) je bilo obdobje starega Rima, ki je sledilo Rimski republiki.
Poglej Bitka na Katalunskih poljih in Rimsko cesarstvo
Rugi
Naselitvena ozemlja Rugov: Rogaland, Pomeranija (od 1. stoletja), Rugiland (5. stoletje), Rügen (nezanesljivo) Rugi, Rogi ali Rugijci so bili staroveško germansko ljudstvo.
Poglej Bitka na Katalunskih poljih in Rugi
Sasi
Sási (tudi Saksonci,, staroangleško Seaxan, starosaško Sahsun, nizkonemško Sassen) so bili zveza starogermanskih plemen.
Poglej Bitka na Katalunskih poljih in Sasi
Seznam bitk
Seznam bitk je krovni seznam seznamov bitk.
Poglej Bitka na Katalunskih poljih in Seznam bitk
Skiri
Odoakra, ki je bil verjetno skirskega porekla Skiri (nemško Skiren) so bili germansko ljudstvo, ki je govorilo vzhodnogermanski jezik.
Poglej Bitka na Katalunskih poljih in Skiri
Teodorik I.
Teodorik I. (gotsko Þiudareiks, latinsko) je bil vizigotski kralj, ki je vladal od leta 418 do 451, * ni znano, † 451, Chalons, Galija.
Poglej Bitka na Katalunskih poljih in Teodorik I.
Vizigoti
Detajl z votivne krone kralja Rekesvinta (653-672) iz gvarazarskega zaklada, razstavljene v Madridu; s krone visi napis RECCESVINTHUS REX OFFERET (ponuja kralj (R)ekesvint); manjkajoča čerka R je v muzeju v Clunyju Orli na fibulah iz 6. stoletja so bili priljubljen motiv med Vizigoti in Gotihttp://art.thewalters.org/detail/77441 The Walters Art Museum Vizigoti (latinsko, ali) ali Zahodni Goti so bili eno od najpomembnejših vzhodnogermanskih plemen, ki se je v 4.
Poglej Bitka na Katalunskih poljih in Vizigoti
20. junij
20.
Poglej Bitka na Katalunskih poljih in 20. junij
451
451 (CDLI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Bitka na Katalunskih poljih in 451
Glej tudi
Bitke Rimskega cesarstva
Leto 451
Teodozijska dinastija
Prav tako znan kot Bitka pri Châlonsu.