Kazalo
40 odnosi: Bézierova krivulja, Binom, Binomska porazdelitev, Blaise Pascal, Catalanovo število, Celo število, Džu Šidžje, Determinanta, Diagonala, Diferencialna enačba, Drevo, Fakulteta (funkcija), Fibonaccijevo število, Koeficient, Kombinatorika, Kvadratna matrika, Lastna vrednost, Matematična indukcija, Matematična struktura, Matematični dokaz, Matematika, Množenje, Množica, Največji skupni delitelj, Naravno število, Podmnožica, Polinom, Potenciranje, Prafaktor, Racionalno število, Razčlenjevanje, Realno število, Rekurzija, Simetrična matrika, Središčni binomski koeficient, Statistika, Ulomek, Vsota, Zaporedje, 1 (število).
- Celoštevilska zaporedja
- Kombinatorika
Bézierova krivulja
Kubična Bézierova krivulja Bézierova krivulja je v matematičnem področju numerične analize parametrična krivulja pomembna v računalniški grafiki.
Poglej Binomski koeficient in Bézierova krivulja
Binom
Binóm ali dvóčlénik je v matematiki izraz, ki ima dva člena (med členoma je plus ali minus).
Poglej Binomski koeficient in Binom
Binomska porazdelitev
Binomska porazdelitev je diskretna verjetnostna porazdelitev n uspešnih izidov zaporednih neodvisnih poskusov, kjer sta možna samo dva izida da in ne.
Poglej Binomski koeficient in Binomska porazdelitev
Blaise Pascal
Blaise Pascal, francoski matematik, filozof in fizik, * 19. junij 1623, Clermont-Ferrand, Puy-de-Dôme, Auvergne, Francija, † 19. avgust 1662, Pariz, Francija.
Poglej Binomski koeficient in Blaise Pascal
Catalanovo število
Catalanova števila ali tudi Segnerjeva števila v matematiki tvorijo zaporedje naravnih števil, ki se pojavlja v mnogih preštevalnih in velikokrat rekurzivnih problemih v kombinatoriki.
Poglej Binomski koeficient in Catalanovo število
Celo število
Množica célih števíl, običajno označena kot Z (Z ali \mathbb) (število) je določena kot množica ekvivalenčnih razredov urejenih parov naravnih števil N x N z ekvivalenčno relacijo (a, b) ~ (c, d), pri kateri velja: Dvočleni aritmetični operaciji seštevanja in množenja celih števil sta določeni z: Običajno se razred (a, b) označi z znakom n, če velja b ≤ a in −n, če je a ≤ b, kjer je n poljubno naravno število, da velja a.
Poglej Binomski koeficient in Celo število
Džu Šidžje
Džu Šidžje (poenostavljena kitajščina: 朱世杰; tradicionalna kitajščina: 朱世傑; pinjin: Zhū Shìjié; Wade–Giles: Chu Shih-chieh, 1249–1314), vljudnostno ime Hančing (漢卿; pinjin: Hanqing), psevdonim Songting (松庭), kitajski matematik, * 1270, † 1330.
Poglej Binomski koeficient in Džu Šidžje
Determinanta
Determinanta je preslikava, ki kvadratni matriki priredi število.
Poglej Binomski koeficient in Determinanta
Diagonala
Šestkotnik z diagonalami Diagonála (tudi prekótnica) je daljica, ki veže dve nesosednji oglišči mnogokotnika ali poliedra.
Poglej Binomski koeficient in Diagonala
Diferencialna enačba
Diferenciálna enáčba je v matematiki enačba neznane funkcije ene ali več spremenljivk, ki povezuje njene vrednosti z njenimi prvimi ali višjimi odvodi.
Poglej Binomski koeficient in Diferencialna enačba
Drevo
Drevo (Jesen) Drevó pomeni v botaniki trajno (večletno) rastlino, z značilnim pokončnim olesenelim deblom.
Poglej Binomski koeficient in Drevo
Fakulteta (funkcija)
Fakultéta (tudi faktoriéla) naravnega števila n je v matematiki funkcija, ki določa produkt pozitivnih celih števil manjših ali enakih n. Funkcijo se zapiše kot n! in prebere »n fakulteta«.
Poglej Binomski koeficient in Fakulteta (funkcija)
Fibonaccijevo število
Fibonaccijeva števila, ki določajo Fibonaccijevo zaporedje, so v matematiki rekurzivno določena z naslednjimi enačbami: Zaporedje začnemo z dvema številoma, običajno 1 in 1.
Poglej Binomski koeficient in Fibonaccijevo število
Koeficient
Koeficiènt je nespremenljiva količina, ki izraža razmerje med dvema ali več spremenljivimi količinami.
Poglej Binomski koeficient in Koeficient
Kombinatorika
rešetki 15 × 15. Kombinatórika je matematična disciplina, ki preučuje končne ali števne diskretne strukture, na koliko načinov je možno razporediti, preurediti oziroma izbrati določeno množico elementov iz množice s končno mnogo elementi.
Poglej Binomski koeficient in Kombinatorika
Kvadratna matrika
Kvadratna matrika je matrika, ki ima isto število vrstic in stolpcev.
Poglej Binomski koeficient in Kvadratna matrika
Lastna vrednost
Lástna vrédnost linearne preslikave A je v linearni algebri po definiciji tak skalar λ, pri katerem je za neničelni vektor \vec\mathbf\, izpolnjena karakteristična enačba: Takšen vektor \vec\mathbf\, se imenuje lastni vektor.
Poglej Binomski koeficient in Lastna vrednost
Matematična indukcija
domin. Matemátična ali popólna indúkcija je v matematiki metoda dokaza, ki se običajno uporablja za dokazovanje ali je dana trditev ali izrek resničen za vsa naravna števila ali za vse člene neskončnega zaporedja.
Poglej Binomski koeficient in Matematična indukcija
Matematična struktura
Matemátična struktúra je množica M skupaj z dodatnimi značilnostmi, preslikavami in operacijami, ki določajo odnose med elementi te množice.
Poglej Binomski koeficient in Matematična struktura
Matematični dokaz
language.
Poglej Binomski koeficient in Matematični dokaz
Matematika
Simbolni prikaz različnih področij matematike Matemátika (mathēmatiká,: máthēma - -thematos - znanost, znanje, učenje, študij;: mathematikos - ljubezen do učenja) je znanstvena veda, ki raziskuje vzorce.
Poglej Binomski koeficient in Matematika
Množenje
Grafični postopek množenja: vsote presečišč skupin črt predstavljajo števke v produktu (desetice prištevamo številu, pozicioniranem levo) Množênje je ena od osnovnih aritmetičnih dvočlenih operacij.
Poglej Binomski koeficient in Množenje
Množica
Mnóžica je v matematiki skupina abstraktnih ali stvarnih (konkretnih) reči.
Poglej Binomski koeficient in Množica
Največji skupni delitelj
Nàjvéčji skúpni delítelj (tudi nàjvéčja skúpna méra) celih števil je v matematiki največji od deliteljev, ki so skupni številoma.
Poglej Binomski koeficient in Največji skupni delitelj
Naravno število
Narávno števílo je katerokoli število iz neskončne množice pozitivnih celih števil.
Poglej Binomski koeficient in Naravno število
Podmnožica
PodmnožicaPodmnožica X⊆Y v Eulerjevem diagramu Podmnožica ali delna množica množice Y je v matematiki množica X, če so vsi elementi X tudi v Y. Relacijo z matematičnim zapisom zapišemo X ⊆ Y. Ali drugače, X ⊆ Y tedaj in le tedaj, ko X ne vsebuje nobenega elementa, ki ni tudi član množice Y.
Poglej Binomski koeficient in Podmnožica
Polinom
Polinóm, mnogočlénik ali veččlenik stopnje n, je linearna kombinacija potenc z nenegativnimi celimi eksponenti.
Poglej Binomski koeficient in Polinom
Potenciranje
Potencíranje je dvočlena matematična operacija, ki jo zapišemo v obliki an.
Poglej Binomski koeficient in Potenciranje
Prafaktor
Práfáktor ali mogoče tudi práštevílski delítelj nekega celega števila je v matematiki vsak njegov faktor, ki je praštevilo in da skupaj z drugimi prafaktorji ali z 1 kot enoličen zmnožek število samo.
Poglej Binomski koeficient in Prafaktor
Racionalno število
Racionálno števílo je v matematiki število, ki ga lahko izrazimo kot razmerje ali količnik (kvocient) dveh celih števil.
Poglej Binomski koeficient in Racionalno število
Razčlenjevanje
Razčlenjevánje je matematični postopek, s katerim se preoblikuje število, izraz ali drug matematični objekt v obliko vsote členov.
Poglej Binomski koeficient in Razčlenjevanje
Realno število
Številska premica Reálno števílo je matematični pojem, intuitivno določen kot število, ki ustreza točki na številski premici.
Poglej Binomski koeficient in Realno število
Rekurzija
Rekurzivna slika, na kateri je rekurzivna slika, na kateri je rekurzivna slika, na kateri... Vizualna oblika rekurzije, znana tudi kot Drostejev pojav. Ženska na sliki drži objekt, ki vsebuje manjšo sliko nje same, ki drži isti objekt, in ta spet vsebuje manjšo sliko z njo samo, ki drži isti objekt itd Rekúrzija v matematiki in računalništvu pomeni podajanje funkcije na tak način, da se v definiciji sklicujemo na to isto funkcijo (vendar pri drugačnem argumentu).
Poglej Binomski koeficient in Rekurzija
Simetrična matrika
Simetrična matrika je kvadratna matrika (ima isto število stolpcev in vrstic), ki je enaka svoji transponirani matriki.
Poglej Binomski koeficient in Simetrična matrika
Središčni binomski koeficient
n-ti središčni binomski koeficient je v matematiki določen z binomskim koeficientom kot: Tu je n! funkcija fakulteta in n!! dvojna fakulteta.
Poglej Binomski koeficient in Središčni binomski koeficient
Statistika
Statístika je znanost in veščina o razvoju znanja z uporabo izkustvenih podatkov.
Poglej Binomski koeficient in Statistika
Ulomek
Ulómek je v matematiki zapis oblike \frac (ali tudi a/b) pri čemer sta a in b celi števili in je b različen od 0.
Poglej Binomski koeficient in Ulomek
Vsota
Vsôta (seštévek, s tujko súma) (latinsko summa - vsota, celotni znesek, splošna količina) je število, ki je rezultat aritmetične dvočlene operacije seštevanja.
Poglej Binomski koeficient in Vsota
Zaporedje
Zaporédje je v matematiki vsaka množica objektov, po navadi števil, ki je razporejena tako, da je en njen element a_0 prvi, en element a_1 drugi, en element a_3 itd.
Poglej Binomski koeficient in Zaporedje
1 (število)
1 (êna) je najmanjše naravno število, za katero velja 1.
Poglej Binomski koeficient in 1 (število)
Glej tudi
Celoštevilska zaporedja
Kombinatorika
Prav tako znan kot Binomski simbol, Pascalov aritmetični trikotnik, Pascalov trikotnik, Pascalova matrika.