Hitreje kot brskalnik!
56 odnosi: Albreht I. Habsburški, Apsida, Arkada, Augsburg, Španija, Balthasar Neumann, Bamberg, Barok, Cerkvena ladja, Cluny (opatija), Devetletna vojna, Dunajski kongres, Durham (grofija), Fasada, Fiala (arhitektura), Filip Švabski, Friderik I. Barbarossa, Grad Bruchsal, Heidelberg, Henrik III. Nemški, Henrik IV. Nemški, Henrik V. Nemški, Investiturni boj, Kapela, Kapitel, Katarina Aleksandrijska, Konrad II. Nemški, Kripta, Krstilnica, Kupola, Ludvik XIV. Francoski, Martin iz Toursa, Napoleonske vojne, Nemčija, Obok, Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo, Papež Pashal II., Papež Pij XI., Peščenjak, Pilaster, Prezbiterij, Pritlikava galerija, Romanika, Romanska arhitektura, Rudolf I. Habsburški, Seznam spomenikov svetovne dediščine v Evropi, Speyer, Steber, Stolnica sv. Jakoba, Santiago de Compostela, Stolnica svetega Petra, Worms, ..., Tabernakelj, Transept, Tridesetletna vojna, Unescova svetovna dediščina, Westwerk, Zakristija. Razširi indeks (6 več) »
Albreht I. Habsburški
Albreht I. Habsburški, vojvoda Avstrije in Štajerske (1282), nemški kralj (1298), * julij 1255, Rheinfelden, † 1. maj 1308, Königsfelden, Brugg, Švica.
Novo!!: Stolnica Marijinega vnebovzetja in svetega Štefana, Speyer in Albreht I. Habsburški · Poglej več »
Apsida
Apsida v kapeli svetega Marka v Milanu Ápsida ali apsída (latinsko apsis, iz grščine hapsis (hapsidos) - zveza, svod, lok, krivina - po kolesu Sončevega voza), tudi konha, eksedra, tribuna, prezbiterij, je v arhitekturi na polkrožnem ali večkotnem tlorisu zgrajen, večinoma s polkupolo pokrit stavbni del, ki se odpira v glavni prostor.
Novo!!: Stolnica Marijinega vnebovzetja in svetega Štefana, Speyer in Apsida · Poglej več »
Arkada
Arkade znotraj mošeje Uqba znana kot Velika mošeja Kairouan, Tunizija Arkade na gradu Schwanenburg Arkada je zaporedje stebrov, ki jih povezujejo loki.
Novo!!: Stolnica Marijinega vnebovzetja in svetega Štefana, Speyer in Arkada · Poglej več »
Augsburg
Augsburg je mesto na zahodu Bavarske v Nemčiji.
Novo!!: Stolnica Marijinega vnebovzetja in svetega Štefana, Speyer in Augsburg · Poglej več »
Španija
Kraljevina Španija, krajše Španija (špansko España) je obmorska država na jugozahodu Evrope, na Iberskem polotoku, ki si ga deli skupaj s Portugalsko na zahodu in Gibraltarjem na jugu.
Novo!!: Stolnica Marijinega vnebovzetja in svetega Štefana, Speyer in Španija · Poglej več »
Balthasar Neumann
Johann Balthasar Neumann, splošno znan kot Balthasar Neumann, * 27. januar 1687, Eger (danes Cheb na Češkem), † 19. avgust 1753, Würzburg, Nemčija, ki je bil eden od najbolj pomembnih arhitektov baroka in rokokoja v južni Nemčiji.
Novo!!: Stolnica Marijinega vnebovzetja in svetega Štefana, Speyer in Balthasar Neumann · Poglej več »
Bamberg
Bamberg (srednjeveško Babenberg, bamberško Bambärch) je univerzitetno mesto (z Univerzo v Bambergu) in nekaj nad 70.000 prebivalci v Nemčiji, natančneje na zgornjem Frankovskem oz.
Novo!!: Stolnica Marijinega vnebovzetja in svetega Štefana, Speyer in Bamberg · Poglej več »
Barok
''Venera in Adonis'', Peter Paul Rubens (1635–40) Bernini (1651) Romarska cerkev v Wiesu na Bavarskem (1754) Barók je slog v arhitekturi, glasbi, plesu, slikarstvu, kiparstvu in drugih umetnostih, ki je v Evropi cvetel od začetka 17.
Novo!!: Stolnica Marijinega vnebovzetja in svetega Štefana, Speyer in Barok · Poglej več »
Cerkvena ladja
Cerkvena ladja označuje večji prostor v notranjosti cerkve.
Novo!!: Stolnica Marijinega vnebovzetja in svetega Štefana, Speyer in Cerkvena ladja · Poglej več »
Cluny (opatija)
Opatija Cluny je najznamenitejši benediktinski samostan na današnjem francoskem ozemlju in eden najpomembnejših samostanov na svetu.
Novo!!: Stolnica Marijinega vnebovzetja in svetega Štefana, Speyer in Cluny (opatija) · Poglej več »
Devetletna vojna
Devetletna vojna ali vojna velike alianse ali pfalška nasledstvena vojna (1689-97) je tretja osvajalna vojna francoskega kralja Ludvika XIV. Med tem ko se je cesarska vojska bojevala proti Turkom na Balkanu, je Ludvik XIV.
Novo!!: Stolnica Marijinega vnebovzetja in svetega Štefana, Speyer in Devetletna vojna · Poglej več »
Dunajski kongres
Dunajski kongres Dunajski kongres je bil zbor veleposlanikov glavnih evropskih političnih sil, ki je potekal na Dunaju od 18. septembra 1814 do 9. junija 1815, s predsedujočim avstrijskim državnikom Klemensom Wenzlom von Metternichom.
Novo!!: Stolnica Marijinega vnebovzetja in svetega Štefana, Speyer in Dunajski kongres · Poglej več »
Durham (grofija)
Lega grofije v Angliji Grofija Durham je grofija in manjše upravno območje v severovzhodni Angliji.
Novo!!: Stolnica Marijinega vnebovzetja in svetega Štefana, Speyer in Durham (grofija) · Poglej več »
Fasada
Fasada (tudi stavbno pročelje) je zunanja, navadno čelna, arhitektonsko poudarjena stran stavbe.
Novo!!: Stolnica Marijinega vnebovzetja in svetega Štefana, Speyer in Fasada · Poglej več »
Fiala (arhitektura)
Fiala na gradu Conwy Pragi Fiala, cerkev sv. Petra in Pavla, Ostend, Belgija Okrasje na fiali, cerkev sv. Petra in Pavla, Ostend, Belgija Fiala je v gotski arhitekturi vitek, koničast gotski okrasni stolpič s koničasto streho in križno rožo na vrhu; okrasni motiv na opornikih ali okrasnih delih.
Novo!!: Stolnica Marijinega vnebovzetja in svetega Štefana, Speyer in Fiala (arhitektura) · Poglej več »
Filip Švabski
Filip Švabski, rimsko-nemški kralj in vojvoda Švabske (1198-1208) iz družine Hohenstaufen, rival cesarja Otona IV., izvoljeni škof škofije Würzburg in zato vojvoda Frankonije (1190-1191), mejni grof Toskane (1196-1208), * avgust 1177, † 21. junij 1208, Bamberg (umorjen).
Novo!!: Stolnica Marijinega vnebovzetja in svetega Štefana, Speyer in Filip Švabski · Poglej več »
Friderik I. Barbarossa
Friderik I. Barbarossa, cesar Svetega rimskega cesarstva in nemški kralj, * okoli 1122, † 10. junij 1190, Mala Azija.
Novo!!: Stolnica Marijinega vnebovzetja in svetega Štefana, Speyer in Friderik I. Barbarossa · Poglej več »
Grad Bruchsal
Grad Bruchsal Grad Bruchsa, pogled iz vrta Stopnišče v gradu Bruchsal Grad Bruchsal v baden-württemberškem Bruchsalu je bil rezidenca knezoškofa Speyerha (zamenjava za škofovsko palačo uničeno v devetletni vojni).
Novo!!: Stolnica Marijinega vnebovzetja in svetega Štefana, Speyer in Grad Bruchsal · Poglej več »
Heidelberg
Heidelberg je nemško mesto v zvezni deželi Baden-Württemberg.
Novo!!: Stolnica Marijinega vnebovzetja in svetega Štefana, Speyer in Heidelberg · Poglej več »
Henrik III. Nemški
Henrik III., cesar Svetega rimskega cesarstva, nemški, italijanski, burgundski kralj, * 28. oktober 1016 ali 1017, † 5. oktober 1056, Bodfeld, Harz. Ko je Henrik III. po očetovi smrti leta 1039 zavladal samostojno, je bil dobro izobražen in že izkušen vladar. Že 12 let je (sprva ob pomoči freisinškega škofa) upravljal vojvodino Bavarsko, vodil je že vojsko proti Češki, bil je že izvoljeni nemški kralj, burgundski kralj, vojvoda na Švabskem in kmalu nato tudi na Koroškem. Prenos oblasti je tako potekal mirno, brez zapletov, ne pa tudi vladanje. Pri vladanju se je, tako kot njegovi predhodniki, opiral na cerkvene kneze. Brez predsodkov je sam nastavljal škofe. Pa tudi vojvode je imenoval kar sam, brez volitev in ne da bi se prej posvetoval z domačim plemstvom. Po smrti lotarinškega vojvode Gozela je njegovemu sinu, Gotfridu Bradatemu, dodelil le polovico očetovega fevda. Gotfrid se mu je uprl z vojsko in v spopad pritegnil tudi sosednje plemstvo. Spor se je v presledkih vlekel vse do Henrikove smrti. Podreditev Češke je Henrik dosegel z vojsko; to pa se mu ni posrečilo na Ogrskem. Henrik je obnovil cesarsko oblast v Italiji. Odpravil je cerkveni razkol tako, da je odstavil tri papeže, ki so si lastili pontifikat, in postavil svojega, nemškega papeža Klemena II., pristaša klinijske reforme, ki jo je tudi Henrik podpiral. Papež Klemen II. ga je kronal za cesarja. Henrikov način vladanja je med nemškimi knezi povzročal vse več nezadovoljstva. Med njegovim drugim pohodom v Italijo so proti cesarju skovali zaroto, ki pa je propadla, potem ko sta na hitro, eden za drugim, umrla glavna protagonista (Konrad I. Bavarski in Welf Koroški). Henrikovo razmeroma zgodnjo smrt so mnogi zgodovinarji ocenjevali kot katastrofo, ki je ob šele šestletnem nasledniku, Henriku IV., ki ni imel priložnosti vladarsko dozoreti, pripeljala do investiturnega boja.
Novo!!: Stolnica Marijinega vnebovzetja in svetega Štefana, Speyer in Henrik III. Nemški · Poglej več »
Henrik IV. Nemški
Henrik IV., cesar Svetega rimskega cesarstva, nemški, italijanski, burgundski kralj, * 11. november 1050, Goslar, † 7. avgust 1106, Liège. Henrik IV. je znan po bojevanju s papeži in visokim plemstvom za ohranitev kraljeve in cesarske avtoritete in s tem povezanim romanjem v Cannoso. Rimsko-nemški kralj je postal šestleten. Posvetno in cerkveno plemstvo je znalo njegovo mladoletnost dobro izkoristiti v svoj prid. Takoj ko je petnajstleten zavladal samostojno, je skušal Henrik kraljevemu položaju, nekoliko nespretno in z opiranjem na nižje plemstvo, povrniti nekdanji ugled. Pri tem se mu je uprlo saško plemstvo. Henriku je uspelo zadušiti saški upor, a se je takoj za tem zapletel v spor s papežem Gregorjem VII., ki je Henrika izobčil. Izobčenje je dalo legitimnost nameri najvplivnejših nemških knezov, da kralja odstavijo. Da bi se temu izognil, se je osebno ponižal in šel prosit papeža v Canosso za odpuščanje, ki ga je tudi dobil (januarja 1077). Kljub temu so nemški knezi izvolili protikralja, Rudolfa Švabskega. Kralj in protikralj sta se nekaj let bojevala brez odločitve. Gregor VII. je Henrika ponovno izobčil. Leta 1080 pa je prišlo do odločitve: protikralj je v boju padel, Henrik pa je z vojaškim pohodom v Italijo pregnal Gregorja VII. iz Rima, postavil za protipapeža Klemena III. in se pustil od njega kronati za cesarja. Leta 1087 je dobil Henrik še močnejšega nasprotnika, diplomatsko spretnega papeža Urbana II., ki je z novim elanom nadaljeval Gregorjev boj. Proti njemu Henrik z vojsko, ki jo je ponovno pripeljal v Italijo, ni uspel. Nasprotno, papež je s pozivom na križarsko vojno pridobil večji del evropskega plemstva. Na svojo stran je pridobil tudi Henrikovega sina Konrada, ki ga je malo pred tem dal oče kronati za nemškega kralja. Henrik se tako niti ni mogel vrniti domov, dokler leta 1087 močni Welfi, gospodarji Bavarske, razočarani nad sodelovanjem s papežem, niso prestopili nazaj na Henrikovo stran; Henriku so odprli alpske prelaze in lahko se je vrnil v Nemčijo. V Nemčiji je polagoma spet uveljavil svojo oblast, odstavil Konrada in za svojega naslednika določil drugega sina, Henrika V. Leta 1099 je umrl papež Urban II. in leto za njim tudi protipapež. Cerkvenega razkola ni bilo več in Henrik je iskal pot do sprave. Vendar Urbanov naslednik, papež Pashal II., za to ni imel posluha. Avtoriteta izobčenega kralja je vse boj kopnela tudi v Nemčiji. Leta 1104 ga je izdal še drugi sin, Henrik V., in stopil na čelo bavarskih upornikov. S prevaro je prijel očeta in ga prisilil, da se je odpovedal prestolu.
Novo!!: Stolnica Marijinega vnebovzetja in svetega Štefana, Speyer in Henrik IV. Nemški · Poglej več »
Henrik V. Nemški
Henrik V., cesar Svetega rimskega cesarstva, nemški, italijanski, burgundski kralj, * 1081 ali 1086, † 23. maj 1125, Utrecht. Henrik V. se je povezal z upornimi plemiči in se z zvijačo polastil očetovega kraljevega prestola, da bi Nemčijo odrešil iz katoliške cerkve izobčenega vladarja. Ko je zavladal, pa se tudi sam ni hotel odpovedati spornemu nastavljanju škofov in opatov. V Rimu je prisilil papeža Pashala II., da ga je kronal za cesarja in da mu je priznal koncesije, ki jih kurija cesarju ni bila pripravljena dati. Zaradi tega si je prislužil izobčenje s strani mnogih prelatov in nazadnje tudi s strani papeža. Cesarsko-cerkveni spor imenovanja škofov in prelatov, ki se je vlekel iz časa Henrika IV., so razrešili šele papež Kalist II. in zmerni nemški knezi, ki so s pogajanji našli kompromis, vsebovan v wormškem konkordatu (1122). Henrik se je s podpisom konkordata rešil izobčenja, ne da bi se moral podvreči sramotilnemu obredu spokoritve. Razhajanje med Henrikom in plemstvom Saške, kjer kralj ni imel več nobene dejanske oblasti, pa se niso poleglo do konca Henrikovega vladanja.
Novo!!: Stolnica Marijinega vnebovzetja in svetega Štefana, Speyer in Henrik V. Nemški · Poglej več »
Investiturni boj
Investiturni boj ali investiturno tekmovanje je najpomembnejši konflikt med cerkvijo in državo v srednjeveški Evropi.
Novo!!: Stolnica Marijinega vnebovzetja in svetega Štefana, Speyer in Investiturni boj · Poglej več »
Kapela
Prekmurju Kapela (latinsko cappa - plašč; diminutiv - capella) označuje manjši bogoslužni prostor, ki je lahko neodvisna samostojna Božja hiša, lahko pa je stranski prostor kake večje cerkve, torej cerkvena stranska kapela.
Novo!!: Stolnica Marijinega vnebovzetja in svetega Štefana, Speyer in Kapela · Poglej več »
Kapitel
Jonski kapitel, Atenin tempelj, Priena, Jonija, 19 stoletje, graviran Starodavni korintski kapitel v Veliki mošeji v Kairouanu, Tunizija Kapitél (iz latinsko caput - glava), ali tudi glavič, je arhitekturni element, sestavni del stebra, njegov zgornji zaključni del, ki je pogosto okrašen z rastlinskim ali figuralnim okrasjem.
Novo!!: Stolnica Marijinega vnebovzetja in svetega Štefana, Speyer in Kapitel · Poglej več »
Katarina Aleksandrijska
Katarina Aleksandrijska, tudi Katarina Sinajska ali kar sveta Katarina, egipčanska devica ter mučenka in svetnica, * okrog 282, Aleksandrija, † okrog 307, Aleksandrija, Egipt.
Novo!!: Stolnica Marijinega vnebovzetja in svetega Štefana, Speyer in Katarina Aleksandrijska · Poglej več »
Konrad II. Nemški
Konrad II., poznan tudi kot Konrad Starejši ali Konrad Salijec, cesar Svetega rimskega cesarstva, rimsko-nemški kralj, italijanski in burgundski kralj, * ~ 990, Speyer, † 4. junij 1039, Utrecht.
Novo!!: Stolnica Marijinega vnebovzetja in svetega Štefana, Speyer in Konrad II. Nemški · Poglej več »
Kripta
Kripta Kripta (lat. Crypta iz grške κρύπτη kryptē 'skrito v oboku) je v arhitekturi kamnita komora ali prostor v tleh za pokopni obok, ki lahko vsebuje sarkofage, krste ali relikvije.
Novo!!: Stolnica Marijinega vnebovzetja in svetega Štefana, Speyer in Kripta · Poglej več »
Krstilnica
Krstilnica krščanske cerkve v Iranu Krstilnica tudi baptisterij (staro francosko baptisterie; latinsko baptisterium; grško βαπτιστήριον), je samostojno stoječa, pogosto osmerokotna centralna stavba največkrat zgrajena zahodno od stolnice ali župnijski cerkvi prizidana kapela za podeljevanje krstnega zakramenta.
Novo!!: Stolnica Marijinega vnebovzetja in svetega Štefana, Speyer in Krstilnica · Poglej več »
Kupola
Centralna kupola stolnice v Helsinkih Sv. Nikolaj na Alten Markt v Potsdamu Kupola (iz latinščine cupula) je sferična oblika svoda nad zgradbo, ki ima tloris kroga, kvadrata ali mnogokotnika.
Novo!!: Stolnica Marijinega vnebovzetja in svetega Štefana, Speyer in Kupola · Poglej več »
Ludvik XIV. Francoski
Ludvik XIV., francoski kralj, * 5. september 1638, Saint-Germain-en-Laye, † 1. september 1715, Versailles.
Novo!!: Stolnica Marijinega vnebovzetja in svetega Štefana, Speyer in Ludvik XIV. Francoski · Poglej več »
Martin iz Toursa
Martin iz Toursa ali sveti Martin je rimski škof in svetnik, * 316, Panonija, današnja Madžarska, † 8. november 397, Candes, današnja Francija.
Novo!!: Stolnica Marijinega vnebovzetja in svetega Štefana, Speyer in Martin iz Toursa · Poglej več »
Napoleonske vojne
Napoleonske vojne je naziv za niz vojn, ki so potekale v času vladanja Napoleona Bonaparta v Franciji.
Novo!!: Stolnica Marijinega vnebovzetja in svetega Štefana, Speyer in Napoleonske vojne · Poglej več »
Nemčija
Zvezna republika Nemčija je ena od vodilnih svetovnih industrijskih držav, umeščena na sredo Evrope.
Novo!!: Stolnica Marijinega vnebovzetja in svetega Štefana, Speyer in Nemčija · Poglej več »
Obok
Obok ali svod (francosko voûte iz italijanščine volta) je arhitekturni izraz za obokano obliko, ki se uporablja za izdelavo stropa nad prostorom ali strehe.
Novo!!: Stolnica Marijinega vnebovzetja in svetega Štefana, Speyer in Obok · Poglej več »
Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo
Organizácija Zdrúženih národov za izobraževánje, znánost in kultúro (UNESCO - iz angleškega poimenovanja: United Nations Educational, Scientific and Cultural Organisation) je specializirana agencija znotraj Organizacije združenih narodov, ki je bila ustanovljena 16.
Novo!!: Stolnica Marijinega vnebovzetja in svetega Štefana, Speyer in Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo · Poglej več »
Papež Pashal II.
Pashal II., papež Rimskokatoliške cerkve in redovnik benediktinec; * okoli 1053 Bleda (Toskana Italija, Sveto rimsko cesarstvo); † 21. januar 1118 Rim (Papeška država, Italija, Sveto rimsko cesarstvo).
Novo!!: Stolnica Marijinega vnebovzetja in svetega Štefana, Speyer in Papež Pashal II. · Poglej več »
Papež Pij XI.
Papež Pij XI. (Papa Pius Undecimus), rojen kot Ambrogio Damiano Achille Ratti, je bil italijanski rimskokatoliški duhovnik, nadškof, apostolski nuncij, kardinal in papež; * 31. maj 1857, Desio (Lombardija Lombardsko-beneško kraljestvo, Avstrijsko cesarstvo – danes Italija), † 10. februar 1939 Vatikan (Apostolska palača).
Novo!!: Stolnica Marijinega vnebovzetja in svetega Štefana, Speyer in Papež Pij XI. · Poglej več »
Peščenjak
Rezana plošča iz peščenjaka Peščenjak je klastična sedimentna kamnina, sestavljena predvsem iz silikatnih zrnc velikosti peska (0,0625 do 2 mm).
Novo!!: Stolnica Marijinega vnebovzetja in svetega Štefana, Speyer in Peščenjak · Poglej več »
Pilaster
Detajl pilastra in arhitrava (s stebri na desni) na vhodu knjižnice Mitchell Library v Sydney, Avstralija Par korintskih pilastrov z visoko bazo na dvorcu v Sidneyu, Ohio Pilaster je arhitekturni element v klasični arhitekturi, ki ima le okrasno funkcijo.
Novo!!: Stolnica Marijinega vnebovzetja in svetega Štefana, Speyer in Pilaster · Poglej več »
Prezbiterij
Prezbitêrij (angl. chancel) je v cerkveni arhitekturi prostor okoli oltarja, vključno s korom in svetiščem (angl. presbytery), na liturgičnem vzhodnem koncu tradicionalne krščanske cerkvene zgradbe.
Novo!!: Stolnica Marijinega vnebovzetja in svetega Štefana, Speyer in Prezbiterij · Poglej več »
Pritlikava galerija
Pritlikava galerija je arhitekturni okras v romanski arhitekturi.
Novo!!: Stolnica Marijinega vnebovzetja in svetega Štefana, Speyer in Pritlikava galerija · Poglej več »
Romanika
tloris romanske cerkve Romanika je evropski slog v umetnosti in arhitekturi od 11. stoletja.
Novo!!: Stolnica Marijinega vnebovzetja in svetega Štefana, Speyer in Romanika · Poglej več »
Romanska arhitektura
, Oviedo, Španija, leto 848.
Novo!!: Stolnica Marijinega vnebovzetja in svetega Štefana, Speyer in Romanska arhitektura · Poglej več »
Rudolf I. Habsburški
Rudolf I. Habsburški je bil od leta 1273 do svoje smrti prvi nemški kralj iz dinastije Habsburžanov, * 1. maj 1218, grad Limburg (Baden), † 15. julij 1291, Speyer Rudolfova izvolitev je pomenila konec dolgega medvladja, ki se je začelo po smrti cesarja Friderika II. Hohenstaufena leta 1250.
Novo!!: Stolnica Marijinega vnebovzetja in svetega Štefana, Speyer in Rudolf I. Habsburški · Poglej več »
Seznam spomenikov svetovne dediščine v Evropi
Seznam spomenikov svetovne dediščine v Evropi vsebuje spomenike v Evropi, Mali Aziji, na Cipru, vseh Egejskih in Kanarskih otokih in Madeiri, čeprav so nekateri od njih v Aziji oziroma Afriki.
Novo!!: Stolnica Marijinega vnebovzetja in svetega Štefana, Speyer in Seznam spomenikov svetovne dediščine v Evropi · Poglej več »
Speyer
Stolnica v Speyerju Speyer (do 1825 tudi Spires) je mesto v Porenju - Pfalški v Nemčiji, s približno 50.000 prebivalci.
Novo!!: Stolnica Marijinega vnebovzetja in svetega Štefana, Speyer in Speyer · Poglej več »
Steber
Steber v arhitekturi in statiki je konstrukcijski element, ki prenaša težo pritiska od zgoraj na druge konstrukcijske elemente spodaj.
Novo!!: Stolnica Marijinega vnebovzetja in svetega Štefana, Speyer in Steber · Poglej več »
Stolnica sv. Jakoba, Santiago de Compostela
Stolnica sv.
Novo!!: Stolnica Marijinega vnebovzetja in svetega Štefana, Speyer in Stolnica sv. Jakoba, Santiago de Compostela · Poglej več »
Stolnica svetega Petra, Worms
Južna stran s Nikolauskapelle Pogled iz zahoda Mesto Worms s stolnico, 1900 Stolnica svetega Petra v Wormsu (tudi Stolnica svetega Petra) je najmanjša od treh renskih cesarskih stolnic.
Novo!!: Stolnica Marijinega vnebovzetja in svetega Štefana, Speyer in Stolnica svetega Petra, Worms · Poglej več »
Tabernakelj
Tabernakelj Tabernakelj (latinsko tabernaculum - koš, šotor) je v katoliški cerkvi oznaka za prostor, kjer se hranijo ciborij s posvečenimi hostijami, ki predstavljajo Najsvetejše - telo Kristusa, pa tudi monštranca in kelihi.
Novo!!: Stolnica Marijinega vnebovzetja in svetega Štefana, Speyer in Tabernakelj · Poglej več »
Transept
Transept je označen s sivo bazilike Lurške Matere Božje v Brestanici Transept je v cerkvenem gradbeništvu prečna ladja, položena pravokotno na vzdolžno ladjo ali ladje cerkve, tako da razdvaja svetišče (oltar, apsido, kor) od ostalega dela cerkve (ladje) in daje tlorisu obliko latinskega križa.
Novo!!: Stolnica Marijinega vnebovzetja in svetega Štefana, Speyer in Transept · Poglej več »
Tridesetletna vojna
Brez opisa.
Novo!!: Stolnica Marijinega vnebovzetja in svetega Štefana, Speyer in Tridesetletna vojna · Poglej več »
Unescova svetovna dediščina
Stonehenge, ki spada med svetovno kulturmo dediščino. Škocjanske jame Unescova svetovna dediščina zajema območja, objekte in nesnovno dediščino, ki so pod zaščito organizacije UNESCO.
Novo!!: Stolnica Marijinega vnebovzetja in svetega Štefana, Speyer in Unescova svetovna dediščina · Poglej več »
Westwerk
Sv. Pantaleon, Köln (Nemčija): zunanjost Westwerk (iz nemščine, dobesedno zahodna zgradba) je del cerkvenega poslopja, s katerim se je v karolinški dobi opremljala zahodna stran pomembnejših cerkva.
Novo!!: Stolnica Marijinega vnebovzetja in svetega Štefana, Speyer in Westwerk · Poglej več »
Zakristija
Zakristíja je v krščanskih cerkvah zahodnega obreda posebna sobica, ločena od ostale cerkve, namenjena za shranjevanje opreme in za duhovnikovo pripravo na bogoslužje.
Novo!!: Stolnica Marijinega vnebovzetja in svetega Štefana, Speyer in Zakristija · Poglej več »
Preusmerja sem:
Bazilika Marijinega vnebovzetja in svetega Štefana, Speyer, Bazilika Speyer, Stolnica Speyer, Stolnica v Speyerju.
