Logo
Unijapedija
Komunikacija
na voljo v Google Play
Novo! Naložite Unijapedija na vašem Android ™!
Prost
Hitreje kot brskalnik!
 

Radgona

Index Radgona

Radgona (Bad Radkersburg) je mesto na jugovzhodu Avstrijske Štajerske v t. i. Radgonskem kotu z okoli 2000 prebivalci.

35 odnosi: Avstrija, Avstrijska ljudska stranka, Štajerska (zvezna dežela), Barok, Blues, Freska, Gornja Radgona, Gotska umetnost, Grad, Gradec, Italijani, Izumitelj, Janez Puh, Jazz, Johannes Aquila, Josip Broz - Tito, Madžari, Med, Mehanik, Mitnina, Most, Mura, Obzidje, Palača, Požar, Poplava, Prekmurje, Prva svetovna vojna, Renesansa, Sejem, Slovenske gorice, Sol, Trgovina, Vino, Zdravilišče.

Avstrija

Republika Avstrija (Republik Österreich, nemška izgovorjava) je srednjeevropska zvezna republika in celinska država s približno 9 milijoni prebivalcev.

Novo!!: Radgona in Avstrija · Poglej več »

Avstrijska ljudska stranka

Avstrijska ljudska stranka (nemško: Österreichische Volkspartei; ÖVP), je krščansko-demokratska in liberalno-konservativna politična stranka v Avstriji, ustanovljena 17. aprila 1945.

Novo!!: Radgona in Avstrijska ljudska stranka · Poglej več »

Štajerska (zvezna dežela)

Štajerska (nemško Steiermark) je zvezna dežela Avstrije.

Novo!!: Radgona in Štajerska (zvezna dežela) · Poglej več »

Barok

''Venera in Adonis'', Peter Paul Rubens (1635–40) Bernini (1651) Romarska cerkev v Wiesu na Bavarskem (1754) Barók je slog v arhitekturi, glasbi, plesu, slikarstvu, kiparstvu in drugih umetnostih, ki je v Evropi cvetel od začetka 17.

Novo!!: Radgona in Barok · Poglej več »

Blues

Blues ali bluz je glasbena zvrst, ki ima korenine na ameriškem jugu, kjer so temnopolti sužnji garali na poljih bombaža.

Novo!!: Radgona in Blues · Poglej več »

Freska

Freska (italijansko Affresco) je tehnika poslikave stenske slike, ki se izvaja na sveže položen ali moker apneni omet.

Novo!!: Radgona in Freska · Poglej več »

Gornja Radgona

Gornja Radgona (Oberradkersburg, Felsőregede) je slovensko mesto ob meji z Avstrijo, sedež istoimenske občine, župnije in upravne enote.

Novo!!: Radgona in Gornja Radgona · Poglej več »

Gotska umetnost

Gotska umetnost ali gotski slog je evropski umetnostni slog srednjeveške umetnosti, ki se je v severni Franciji razvil iz romanske umetnosti v 12.

Novo!!: Radgona in Gotska umetnost · Poglej več »

Grad

pa tudi.

Novo!!: Radgona in Grad · Poglej več »

Gradec

Grádec je glavno mesto avstrijske zvezne dežele Štajerske ob reki Muri in je drugo največje mesto v Avstriji, s približno 305.000 stalnih in več kot 330.000 dejanskih prebivalcev.

Novo!!: Radgona in Gradec · Poglej več »

Italijani

Italijani so pretežno prebivalci Italije, nekaj jih je tudi v Sloveniji, na Tirolskem, Hrvaškem, v Franciji in v Švici.

Novo!!: Radgona in Italijani · Poglej več »

Izumitelj

Izumítelj ali iznajdítelj je oseba, ki izumi ali iznajde kako napravo, največkrat mehansko, električno ali računalniško.

Novo!!: Radgona in Izumitelj · Poglej več »

Janez Puh

Janez Puh z ženo Marijo leta 1905 Janez Puh, slovenski izumitelj, mehanik in proizvajalec vozil, * 27. junij 1862, Sakušak, † 19. julij 1914, Zagreb.

Novo!!: Radgona in Janez Puh · Poglej več »

Jazz

Jazz ali džez je glasbena zvrst, ki je dobila prvotno podobo okoli leta 1920.

Novo!!: Radgona in Jazz · Poglej več »

Johannes Aquila

Marija z detetom, Johannes Aquila, 1383, fragment snete freske iz prezbiterija stare ž. c. Marijinega vnebovzetja v Turnišču Johannes Aquila de Rakerspurga (Johannes Aquila iz Radgone, v slov. strokovni literaturi tudi Janez Akvila), poznogotski mojster stenskih poslikav v Slovenski krajini, Prekmurju in Štajerskem.

Novo!!: Radgona in Johannes Aquila · Poglej več »

Josip Broz - Tito

Josip Broz (srbsko Јосип Броз), (partizansko ime Tito ali sh. Тито), jugoslovanski maršal in politik hrvaško-slovenskega rodu, * 7. maj 1892, Kumrovec, Avstro-Ogrska (danes Hrvaška), † 4. maj 1980, Ljubljana, Jugoslavija (danes Slovenija).

Novo!!: Radgona in Josip Broz - Tito · Poglej več »

Madžari

Madžari, 21 stoletje Madžari (madžarsko Magyarok), znani tudi kot Ogri, so narod, katerega pripadniki živijo večinoma na Madžarskem.

Novo!!: Radgona in Madžari · Poglej več »

Med

Med Satje Méd (slovensko arhaično strd) je sladka in viskozna snov, ki jo izdeluje več čebel, med katerimi so najbolj znane medonosne čebele.

Novo!!: Radgona in Med · Poglej več »

Mehanik

Mehanik je znanstvenik, ki največ deluje in proučuje na področju mehanike.

Novo!!: Radgona in Mehanik · Poglej več »

Mitnina

Mitnina je prometna pristojbina, ki se pobira od blaga na prehodu čez mitnico ali mitninsko postajo, ob prihodu v mesto ali odhodu iz njega ali ob prodaji na sejmu.

Novo!!: Radgona in Mitnina · Poglej več »

Most

Slika dvoetažnega mostu na hitri cesti H2 v Mariboru Móst je inženirski objekt, po katerem vodi pot čez globinske ovire: reke, doline, soteske, morske ožine, ceste ali železnice ter drugo komunalno infrastrukturo.

Novo!!: Radgona in Most · Poglej več »

Mura

Izvir reke Mure v Narodnem parku Visoke Ture (Avstrija) Gornji tok reke Mure takoj pod izvirom (Avstrija) Múra (hrvaško in, prekmursko Müra ali Möra) je reka v Srednji Evropi, levi pritok Drave. Izvira v Radstattskih Turah, najzahodnejšem delu Vzhodnih Tur v visokogorski dolini Murwinkel v avstrijski zvezni deželi Salzburg, ki je del narodnega parka Visoke ture. Najprej teče po ledeniško preoblikovani dolini Lungau večinoma proti vzhodu mimo mesteca Tamsweg. Nekoliko niže vstopi v zvezno deželo Štajersko in nadaljuje pot proti vzhodu skozi Murau, Judenburg, Knittelfeld in Leoben do mesteca Bruck an der Mur, kjer dobi z leve pritok Murico. Tu zavije ostro proti jugu, se v ozki soteski prebije skozi pas Južnih apneniških Alp ter pri Gradcu (nem.

Novo!!: Radgona in Mura · Poglej več »

Obzidje

Rimski zid na ljubljanskem Mirju Kitajski zid Obzidje gradu Beaumaris, Wales Obzidje ali obrambni zid je fortifikacija, ki ščiti mesto, naselje ali večje ozemlje pred morebitnimi agresorji.

Novo!!: Radgona in Obzidje · Poglej več »

Palača

Palača je razkošna mestna stavba praviloma grajena za javne namene ali pa namenjena bivanju ugledne družine.

Novo!!: Radgona in Palača · Poglej več »

Požar

Zapužah, 11. april, 2007 - protipožarni zid je preprečil širjenje požara na sosednje stavbe. Požár je nenadzorovano širjenje ognja v prostoru ali v naravi.

Novo!!: Radgona in Požar · Poglej več »

Poplava

hurikanu Katrina (2005) Poplava je začasno prekritje zemljišča z vodo, ki običajno ni prekrito z vodo.

Novo!!: Radgona in Poplava · Poglej več »

Prekmurje

Dolencih. Prekmurje (prekmurskoPrekmürje, Prekmörje) je nižinska pokrajina na skrajnem severovzhodnem delu Slovenije, ob meji z Avstrijo, Madžarsko in Hrvaško, na levem bregu reke Mure, po kateri je tudi dobila ime.

Novo!!: Radgona in Prekmurje · Poglej več »

Prva svetovna vojna

Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.

Novo!!: Radgona in Prva svetovna vojna · Poglej več »

Renesansa

Renesansa je obdobje evropske zgodovine, ki pokriva razpon med 14.

Novo!!: Radgona in Renesansa · Poglej več »

Sejem

Ptujski plemenski živinski sejem leta 1960 Sejem je ponavljajoča se, časovno omejena gospodarska prireditev, kjer se razstavlja ali prodaja blago ali usluge.

Novo!!: Radgona in Sejem · Poglej več »

Slovenske gorice

Jeruzalemu Slovenske gorice so gričevje v severovzhodni Sloveniji in so s površino okrog 1017 km2 največje slovensko gričevje.

Novo!!: Radgona in Slovenske gorice · Poglej več »

Sol

Kristali soli Kuhinjska sol oziroma krajše sol je nujna sestavina velike večine jedi, pogosto tudi sladkih.

Novo!!: Radgona in Sol · Poglej več »

Trgovina

Ljubljane leta 1961. mesa'' v ljubljanski mesariji aprila 1959, ko je v Sloveniji pogosto primanjkovalo mesa in mesnih izdelkov Trgovina je ponujanje blaga in storitev za plačilo (denar) ali drugo blago.

Novo!!: Radgona in Trgovina · Poglej več »

Vino

Kozarec rdečega vina. Vino je alkoholna pijača, ki nastane kot rezultat alkoholnega vrenja grozdnega soka oziroma mošta.

Novo!!: Radgona in Vino · Poglej več »

Zdravilišče

Zdravilišče je zdravstvena ustanova za zdravljenje bolnikov z določenimi boleznimi z izkoriščanjem naravnih okoliščin.

Novo!!: Radgona in Zdravilišče · Poglej več »

Preusmerja sem:

Bad Radkersburg, Dedonci.

OdhodniDohodne
Zdravo! Smo na Facebooku zdaj! »