Kazalo
19 odnosi: Ašina, Ašina Budžen, Ašina Miše, Čangan, Dulu kagan, Dzidži tongdžjan, Gansu, Ilig kagan, Irtiš, Jukuk šad, Kagan, Kitajščina, Kitajska, Nušibi, Seznam gokturških kaganov, Tengrizem, Turški jeziki, Zahodni turški kaganat, 659.
Ašina
Ašina (kitajsko 阿史那, pinjin Āshǐnà, Wade–Giles A-shih-na, srednje kitajsko Guangyun) je bilo pleme in vladajoča dinastija Gokturkov.
Poglej Ašina Helu in Ašina
Ašina Budžen
Ašina Budžen (kitajsko 阿史那步真) je bil član vladajoče kaste Zahodnih Turkov, * ni znano, † 667.
Poglej Ašina Helu in Ašina Budžen
Ašina Miše
Ašina Miše (kitajsko 阿史那彌射) je bil marionetni turški kagan, ki ga je na oblast na zahodnih turških ozemljih postavil cesar Gaozong iz dinastije Tang, * ni znano, † 662.
Poglej Ašina Helu in Ašina Miše
Čangan
Čangan je nekdanja prestolnica več kot desetih kitajskih dinastij in predhodnik sodobnega Šjana.
Poglej Ašina Helu in Čangan
Dulu kagan
Dulu kagan (kitajsko 吞阿娄拔奚利邲咄陆可汗, pinjin Tūn'ālóubáxīlìbì Duōlù Kèhán) je bil od leta 632 ali 633 do leta 634 vladar Zahodnega turškega kaganata, * ni znano, † 634.
Poglej Ašina Helu in Dulu kagan
Dzidži tongdžjan
Dzidži tongdžjan (kitajsko 資治通鑑, pinjin Zīzhì Tōngjiàn, Wade–Giles Tzŭ1-chih4 t'ung1-chien4, dobesedno Celovita razmišljanja za pomoč pri upravljanju) je pionirsko referenčno delo v kitajskem zgodovinopisju, objavljeno leta 1084 med dinastijo Severni Song.
Poglej Ašina Helu in Dzidži tongdžjan
Gansu
Gansu (alternativno latinizirano kot Kansu) je kopenska provinca v severozahodnem delu Ljudske republike Kitajske.
Poglej Ašina Helu in Gansu
Ilig kagan
Ilig kagan (staroturško 𐰃𐰞𐰞𐰃𐰏𐰴𐰍𐰣, poenostavljeno kitajsko 颉利可汗, tradicionalno kitajsko 頡利可汗, pinjin Jiélì Kèhán), rojen kot Ašina Duobi (kitajsko 阿史那咄苾, pinjin Āshǐnà Duōbì), posmrtono Huang, knez Guijija (歸義荒王), je bil četrti in zadnji kagan Vzhodnega turškega kaganata.
Poglej Ašina Helu in Ilig kagan
Irtiš
Porečje Irtiša Irtiš v sibirskem mestu Omsk. Irtiš (rusko Иртыш, kazaško Ertis / Эртiс, tatarsko İrteş / Иртеш) je reka v Aziji.
Poglej Ašina Helu in Irtiš
Jukuk šad
Jukuk šad (kitajsko 乙毗咄陆可汗) je bil vladar Zahodnega turškega kaganata v zadnjem obdobju njegovega obstoja, * ni znano, † 653.
Poglej Ašina Helu in Jukuk šad
Kagan
Kagan oz.
Poglej Ašina Helu in Kagan
Kitajščina
Kitajščina (oz.) je jezik oz.
Poglej Ašina Helu in Kitajščina
Kitajska
Kitajska (tradicionalno: Zhōngguó (stara kitajščina: 中國, poenostavljena kitajščina: 中国)) je kulturno in geografsko območje ene najstarejših civilizacij ter naroda Kitajcev.
Poglej Ašina Helu in Kitajska
Nušibi
Nušibi ali Nu-šibi (kitajsko 弩失畢, pinjin Nǔ shībì, srednje kitajsko *nuoXɕiɪt̚piɪt̚) je bilo kitajsko skupno ime petih gokturških plemen desnega (zahodnega) krilaYu.
Poglej Ašina Helu in Nušibi
Seznam gokturških kaganov
Krona turških kaganov, Narodni muzej Mongolije Kagan je bil naslov vladarjev srednjeveških turških ljudstev.
Poglej Ašina Helu in Seznam gokturških kaganov
Tengrizem
Irk Bitiga'' (Knjigi omnenov) domuje Tengri Altajski šaman z bobnom Burjatski šaman opravlja pitno daritev Tengrizem, včasih tudi tengriizem ali tengrijanstvo je srednjeazijska religija, za katero sta značilna monoteistični in politeistični šamanizem, animalizen, totemizem in čaščenje prednikov.
Poglej Ašina Helu in Tengrizem
Turški jeziki
Túrški jezíki so skupina sorodnih jezikov, ki jih govorijo ljudstva od Turčije do Jakutije v severovzhodni Sibiriji.
Poglej Ašina Helu in Turški jeziki
Zahodni turški kaganat
Zahodni turški kaganat ali Onok (staroturško 𐰆𐰣:𐰸:𐰉𐰆𐰑𐰣, On oq budun, poslovenjeno Ljudstvo desetih puščic) je bil turški kaganat v Evraziji, ustanovljen kot posledica vojn na začetku 7.
Poglej Ašina Helu in Zahodni turški kaganat
659
659 (DCLIX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Ašina Helu in 659