Kazalo
26 odnosi: Basedowova bolezen, Bolezen, Celična membrana, Celica, Crohnova bolezen, Dermatologija, Endokrinologija, Hepatitis, Imunosupresiv, Imunski sistem, Interna medicina, Limfocit T, Mikroorganizem, Multipla skleroza, Nevrologija, Okužba, Organ (biologija), Poglavitni kompleks tkivne skladnosti, Priželjc, Rak (bolezen), Revmatoidni artritis, Simptom, Sladkorna bolezen, Stranski učinek, Virusi, Vnetje.
- Avtoimunske bolezni
Basedowova bolezen
Basedowova bolezen, basedowova golša ali bazedovka je avtoimunska bolezen ščitnice, ki je pogostejša pri ženskah in se kaže z znaki hipertiroidizma (tahikardija, nemir, nespečnost, hujšanje, mišična oslabelost, slabo prenašanje vročine in driska), golše in eksoftalmusa.
Poglej Avtoimunska bolezen in Basedowova bolezen
Bolezen
Bolézen je odstopanje od normalne zgradbe ali funkcije kateregakoli dela, organa ali sistema telesa, ki se kaže z značilnim nizom simptomov in znakov.
Poglej Avtoimunska bolezen in Bolezen
Celična membrana
Shema celične membrane in njenih delov Célična membrána (tudi plazmaléma) je tanka, urejena plast fosfolipidnih molekul in proteinov, ki v celoti obkroža notranjost celice in razmejuje protoplazmo od okolice ter selektivno prepušča izbrane snovi.
Poglej Avtoimunska bolezen in Celična membrana
Celica
Celice epitela, obarvane za keratin (rdeče) in DNK (zeleno). Célica (tudi célula; latinsko cellula - sobica) je osnovna gradbena in funkcionalna enota vseh živih organizmov.
Poglej Avtoimunska bolezen in Celica
Crohnova bolezen
Endoskopski posnetek obolelega črevesa. Crohnova bolezen ali regionalni enteritis spada med kronične vnetne črevesne bolezni, kar povzroča konstantno ponavljajoče trebušne krče in diarejo; najpogosteje se pojavlja na spodnjem delu tankega črevesa, pojavlja pa se tudi na debelem črevesu, najprej v zadnjiku in na koži, ki ga obkroža, sicer pa lahko bolezen zajema celotno področje prebavnega trakta, torej od ust do zadnjika.
Poglej Avtoimunska bolezen in Crohnova bolezen
Dermatologija
Dermatologija (iz grščine derma - koža) je veja medicine, ki se ukvarja z zdravljenjem kože in njej pritrjenih las, nohtov, žlez,...
Poglej Avtoimunska bolezen in Dermatologija
Endokrinologija
Endokrinologija je veja medicine, ki se ukvarja z zdravljenjem endokrinega sistema in hormonov.
Poglej Avtoimunska bolezen in Endokrinologija
Hepatitis
Hepatítis pomeni vnetje jetrnega tkiva.
Poglej Avtoimunska bolezen in Hepatitis
Imunosupresiv
Imunosupresívi ali zaviralci imunske odzivnosti so zdravila, ki zavirajo delovanje imunskega sistema.
Poglej Avtoimunska bolezen in Imunosupresiv
Imunski sistem
nevtrofilca pri požiranju bakterije antraksa (''Bacillus anthracis'') Imúnski sistém je organski sistem, sestavljen iz specializiranih celic, organov in procesov, ki nadzorujejo organizem in ga varujejo pred patogeni.
Poglej Avtoimunska bolezen in Imunski sistem
Interna medicina
Interna medicina je veja medicine, ki se ukvarja s zdravljenjem celotnega odraslega človeškega telesa.
Poglej Avtoimunska bolezen in Interna medicina
Limfocit T
Slika limfocita z vrstičnim elektronskim mikroskopom. Limfociti T so vrsta limfocitov in so pomembne celice imunske odpornosti.
Poglej Avtoimunska bolezen in Limfocit T
Mikroorganizem
Míkroorganízem, mikrób, klíca ali drobnoživka je organizem, ki je tako droben, da ni viden s prostim očesom, in ga lahko opazujemo le skozi mikroskop.
Poglej Avtoimunska bolezen in Mikroorganizem
Multipla skleroza
Multipla skleroza (MS, tudi diseminirana skleroza ali encephalomyelitis disseminata) je kronična avtoimuna vnetna bolezen, ki prizadene osrednje živčevje (OŽ).
Poglej Avtoimunska bolezen in Multipla skleroza
Nevrologija
Možgani šimpanza Nevrologija je veja medicine.
Poglej Avtoimunska bolezen in Nevrologija
Okužba
Okužba ali infekcija je naselitev mikrobov v gostiteljevem organizmu z namenom izrabljanja gostiteljevih bioloških procesov za lastno razmnoževanje.
Poglej Avtoimunska bolezen in Okužba
Organ (biologija)
Leonarda da Vincija, okoli 1507 Organ (iz grške besede ὄργανον - organon: »inštrument, orodje«) je v biologiji urejen skupek tkiv, ki v organizmu opravlja določeno nalogo oz.
Poglej Avtoimunska bolezen in Organ (biologija)
Poglavitni kompleks tkivne skladnosti
Poglavitni kompleks tkivne skladnosti ali poglavitni histokompatibilnostni kompleks (kratica PHK, bolj znan pod kratico MHC za angleški izraz major histocompatibility complex) je skupni izraz za veliko skupino genov v genomu večine vretenčarjev in njihove produkte (beljakovine), ki imajo v imunskem sistemu vlogo razločevanja med lastnimi in tujimi antigeni v organizmu in predstavljanja le-teh limfocitom T.
Poglej Avtoimunska bolezen in Poglavitni kompleks tkivne skladnosti
Priželjc
Priželjc in njegova lega v telesu Priželjc ali timus (latinsko thymus) je primarni limfatični organ, ki se v človeškem telesu nahaja v sprednjem delu prsnega koša, tik za prsnico.
Poglej Avtoimunska bolezen in Priželjc
Rak (bolezen)
Rák je razred bolezni, za katere je značilna nenadzorovana celična delitev in sposobnost teh celic, da napadejo druga tkiva, bodisi tako, da se neposredno vrastejo v sosednje tkivo (»invazija«) ali pa z migracijo rakastih celic na oddaljena mesta (»zasevanje«).
Poglej Avtoimunska bolezen in Rak (bolezen)
Revmatoidni artritis
Revmatoidni artritis (RA) je kronična sistemska vnetna bolezen, ki lahko prizadene številna tkiva in organe, predvsem pa prizadene sinovialne sklepe.
Poglej Avtoimunska bolezen in Revmatoidni artritis
Simptom
Simptom (grško: syn.
Poglej Avtoimunska bolezen in Simptom
Sladkorna bolezen
Sladkorna bolezen, žargonsko tudi diabetes,https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5511744/diabetes?query.
Poglej Avtoimunska bolezen in Sladkorna bolezen
Stranski učinek
Stranski učinek je farmakološki učinek, ki ga zdravilo izkazuje poleg svojega glavnega učinka.
Poglej Avtoimunska bolezen in Stranski učinek
Virusi
Vírus je v biologiji zelo majhen patogen, ki se lahko razmnožuje le v živih celicah, saj sam nima celičnih mehanizmov, potrebnih za lastno razmnoževanje.
Poglej Avtoimunska bolezen in Virusi
Vnetje
Vnetje (inflammatio) je lokalna reakcija na poškodbo v tkivu, pri kateri pride do otekline, rdečine, bolečine, povišanja lokalne (in sistemske) telesne temperature in začasne izgube funkcije tkiva.
Poglej Avtoimunska bolezen in Vnetje
Glej tudi
Avtoimunske bolezni
Prav tako znan kot Avtoimuna bolezen, Avtoimunost.