Hitreje kot brskalnik!
25 odnosi: Angleščina, Antanta, Avstralija, Bitka za Galipoli, Druga svetovna vojna, Egipt, Evropa, Francija, General, Grčija, Horatio Herbert Kitchener, Korpus, Korpus (vojaštvo), Kratica, Nova Zelandija, Osmansko cesarstvo, Poimenski seznam korpusov, Prva svetovna vojna, Timor, Vietnamska vojna, William Riddell Birdwood, Zahodna fronta (prva svetovna vojna), 1915, 1941, 2006.
Angleščina
Angléščina je zahodnogermanski jezik, ki izvira iz Anglije.
Novo!!: Avstralski in novozelandski korpus kopenske vojske in Angleščina · Poglej več »
Antanta
Vojaške zveze v Evropi leta 1915 Antanta (francosko: Entente cordiale oz. Srčna zveza) je politična zveza držav, ki sta jo vladi Združenega kraljestva Velike Britanije in Irske ter Francije sklenili leta 1904.
Novo!!: Avstralski in novozelandski korpus kopenske vojske in Antanta · Poglej več »
Avstralija
Avstralija je ime najmanjše celine na svetu, kot tudi kratko ime države Avstralska zveza.
Novo!!: Avstralski in novozelandski korpus kopenske vojske in Avstralija · Poglej več »
Bitka za Galipoli
Bitka za Galipoli je neuspela pomorska in kopenska vojaška operacija zavezniških sil med prvo svetovno vojno, da bi se prebili skozi Dardanele.
Novo!!: Avstralski in novozelandski korpus kopenske vojske in Bitka za Galipoli · Poglej več »
Druga svetovna vojna
Druga svetovna vojna je bila najobsežnejši in najdražji oborožen spopad v zgodovini.
Novo!!: Avstralski in novozelandski korpus kopenske vojske in Druga svetovna vojna · Poglej več »
Egipt
Egipt (arabsko Jumhuriyat Misr al-Arabiyah / Arabska republika Egipt), mednarodna oznaka RG / EGY, je velika država v severovzhodni Afriki, vključuje pa tudi polotok Sinaj, ki ga imamo lahko za del Azije.
Novo!!: Avstralski in novozelandski korpus kopenske vojske in Egipt · Poglej več »
Evropa
Satelitska slika Evrope Evropa je celina katere meje so Atlantski ocean na zahodu, Arktični ocean na severu, Sredozemsko morje na jugu.
Novo!!: Avstralski in novozelandski korpus kopenske vojske in Evropa · Poglej več »
Francija
Francóska repúblika ali Fráncija (ali France) je obmorska država v Zahodni Evropi, ki na zahodu in severu meji na Atlantski ocean, na severovzhodu na Belgijo in Luksemburg, na vzhodu na Nemčijo, Švico, Italijo in Monako, ter na jugu na Sredozemsko morje, Španijo in Andoro.
Novo!!: Avstralski in novozelandski korpus kopenske vojske in Francija · Poglej več »
General
Generál (iz - splošen) je hkrati najvišja stopnja činov in vojaški čin v Slovenski vojski.
Novo!!: Avstralski in novozelandski korpus kopenske vojske in General · Poglej več »
Grčija
Grčija (grško Ελλάδα, Elláda), uradno Helenska republika (grško Ελληνική Δημοκρατία, Elliniki Dimokratia), znana že od antičnih časov kot Helada (grško Ελλάς, Ellas), je država v jugovzhodni Evropi.
Novo!!: Avstralski in novozelandski korpus kopenske vojske in Grčija · Poglej več »
Horatio Herbert Kitchener
Propagandni plakat za bursko vojno s Kitchenerjevo podobo, pozneje precejkrat imitiran Horatio Herbert Kitchener, prvi lord Kitchener, britanski maršal, diplomat in državnik, * 24. junij 1850, Ballylongford, okrožje Kerry, Irska, Združeno kraljestvo Velike Britanije in Irske (danes Republika Irska), † 5. junij 1916, Scapa Flow, zahodno od Orkneyja, v škotskih vodah.
Novo!!: Avstralski in novozelandski korpus kopenske vojske in Horatio Herbert Kitchener · Poglej več »
Korpus
Korpus lahko pomeni.
Novo!!: Avstralski in novozelandski korpus kopenske vojske in Korpus · Poglej več »
Korpus (vojaštvo)
Korpus (angleško Corps; nemško Korps) je nestalna vojaška formacija.
Novo!!: Avstralski in novozelandski korpus kopenske vojske in Korpus (vojaštvo) · Poglej več »
Kratica
Kratíca je ustaljena okrajšava večbesednih imen, običajno iz začetnih črk.
Novo!!: Avstralski in novozelandski korpus kopenske vojske in Kratica · Poglej več »
Nova Zelandija
Nova Zelandija (Aotearoa) je otoška država v jugozahodnem Tihem oceanu.
Novo!!: Avstralski in novozelandski korpus kopenske vojske in Nova Zelandija · Poglej več »
Osmansko cesarstvo
Ósmansko cesárstvo ali Otománsko cesárstvo (Devlet-i ʿAliyye-yi ʿOsmâniyye - Vzvišena osmanska država, sodobno turško: عپمانلى دولتى, Osmanlı Devleti - Osmanska država ali Osmanlı Imparatorluğu - Osmansko cesarstvo), je bila večetnična država, ki je obstajala od 27.
Novo!!: Avstralski in novozelandski korpus kopenske vojske in Osmansko cesarstvo · Poglej več »
Poimenski seznam korpusov
Poimenski seznam korpusov.
Novo!!: Avstralski in novozelandski korpus kopenske vojske in Poimenski seznam korpusov · Poglej več »
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.
Novo!!: Avstralski in novozelandski korpus kopenske vojske in Prva svetovna vojna · Poglej več »
Timor
Timor je otok v Jugovzhodni Aziji, ki leži na skrajnem vzhodu Sundskega otočja, severno od Avstralije.
Novo!!: Avstralski in novozelandski korpus kopenske vojske in Timor · Poglej več »
Vietnamska vojna
Vietnamska vojna (znana tudi kot druga indokitajska vojna) je bil vojaški spopad med Severnim Vietnamom na eni strani ter ZDA in Južnim Vietnamom na drugi strani, ki je potekal na ozemljih današnjega Vietnama, Laosa in Kambodže.
Novo!!: Avstralski in novozelandski korpus kopenske vojske in Vietnamska vojna · Poglej več »
William Riddell Birdwood
William Riddell Baron Birdwood of Birdwood, britanski feldmaršal, * 1865, † 1951.
Novo!!: Avstralski in novozelandski korpus kopenske vojske in William Riddell Birdwood · Poglej več »
Zahodna fronta (prva svetovna vojna)
Zahodna fronta je med prvo svetovno vojno potekala od Francije ob reki Marni do švicarske meje.
Novo!!: Avstralski in novozelandski korpus kopenske vojske in Zahodna fronta (prva svetovna vojna) · Poglej več »
1915
Potop Lusitanie 1915 (MCMXV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek.
Novo!!: Avstralski in novozelandski korpus kopenske vojske in 1915 · Poglej več »
1941
1941 (MCMXLI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.
Novo!!: Avstralski in novozelandski korpus kopenske vojske in 1941 · Poglej več »
2006
2006 (rimski zapis MMVI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo in končalo na nedeljo.
Novo!!: Avstralski in novozelandski korpus kopenske vojske in 2006 · Poglej več »
Preusmerja sem:
ANZAC, Anzac, Avstralsko-novozelandski ekspedicijski korpus.
