Kazalo
59 odnosi: Aljaska, Anders Celsius, Anders Jonas Ångström, Antarktika, Antropolog, Argentina, Aristotel, Arktika, Astronom, Avrora (mitologija), Avstralija, Švedska, Čile, Barva, Edmond Halley, Elektron, Evropska vesoljska agencija, Finska, Galileo Galilei, Grenlandija, Indijski ocean, Inuitska skupina, Islandija, Izbruh, James Cook, Jo (luna), Južna Afrika, Jupiter, Kanada, Magnetizem, Magnetno polje, Magnetosfera, Mars, Mitologija, NASA, Nebo, Noč, Norveška, Nova Zelandija, Obzorje, Odin, Olof Petrus Hjorter, Osončje, Ozračje, Pierre Gassendi, Plazma (fizika), Plinij starejši, Proton, Publij Kornelij Tacit, Radij, ... Razširi indeks (9 več) »
- Atmosferski optični pojavi
- Električni pojavi
- Planetologija
- Polarna območja
- Svetila
- Zemeljski pojavi
Aljaska
Aljáska (angleško Alaska) je najsevernejša in predzadnja (49. po vrsti, pridružena leta 1959) pridružena zvezna država ZDA.
Poglej Polarni sij in Aljaska
Anders Celsius
Frederika Akrela, 1769 Anders Celsius (Celzij), švedski astronom, * 27. november 1701, Ovanåker, Švedska, † 25. april 1744, Uppsala, Švedska.
Poglej Polarni sij in Anders Celsius
Anders Jonas Ångström
Anders Jonas Ångström, švedski astronom in fizik, * 13. avgust 1814, Lögdö, Medelpad, Švedska, † 21. junij 1874, Uppsala, Švedska.
Poglej Polarni sij in Anders Jonas Ångström
Antarktika
Antárktika (iz grščine ἀνταρκτικός: ántarktikós – nasprotje Arktiki) je Zemljina najjužnejša celina.
Poglej Polarni sij in Antarktika
Antropolog
Antropológ ali človekoslôvec je znanstvenik, ki se ukvarja z antropologijo.
Poglej Polarni sij in Antropolog
Argentina
Argentina je država v Južni Ameriki med Andi in južnim Atlantikom.
Poglej Polarni sij in Argentina
Aristotel
Aristótel (Aristŏtélēs), starogrški filozof, * 384 pr. n. št., Stagira, (grška kolonija na makedonskem polotoku Halkidiki), Trakija, † 7. marec 322 pr. n. št., Halkida (Kalcis), otok Evboja (Evbeja, Evbija), (danes Evvoia).
Poglej Polarni sij in Aristotel
Arktika
Položaj Arktike Topografska karta arktičnih področij Satelitski posnetek Arktike Arktika je območje, ki obdaja severni zemljepisni tečaj.
Poglej Polarni sij in Arktika
Astronom
Astronom in astronomka sta znanstvenik in znanstvenica, ki se največ ukvarjata z astronomijo.
Poglej Polarni sij in Astronom
Avrora (mitologija)
Francesca de Mure Aurora (tudi Avrora) je v rimski mitologiji boginja jutranje zarje.
Poglej Polarni sij in Avrora (mitologija)
Avstralija
Avstralija je ime najmanjše celine na svetu, kot tudi kratko ime države Avstralska zveza.
Poglej Polarni sij in Avstralija
Švedska
Kraljevina Švedska (švedsko Konungariket Sverige) je obmorska in največja (tako po površini - 450.000 kv. km, kot po prebivalstvu - okoli 10 milijonov) nordijska država v Skandinaviji v severni Evropi.
Poglej Polarni sij in Švedska
Čile
Republika Čile je dolga in ozka obmorska država ob jugozahodni obali Južne Amerike med Tihim oceanom na zahodu in Andi na vzhodu.
Poglej Polarni sij in Čile
Barva
Primer predstavitve barv s koordinatami v RGB modelu Bárva je zaznava določenega dela vidnega spektra svetlobe.
Poglej Polarni sij in Barva
Edmond Halley
Edmond (včasih tudi Edmund) Halley, angleški astronom, geofizik, matematik, meteorolog, častnik, pesnik, inženir in fizik, * 8. november (29. oktober, stari koledar) 1656, Haggerston pri Londonu, grofija Middlesex, Anglija, † 25. januar (14. januar, stari koledar) 1742, Greenwich pri Londonu.
Poglej Polarni sij in Edmond Halley
Elektron
Elektrón je obstojen osnovni delec z maso 9,10 kg (0,511 MeV/c2) in negativnim električnim nabojem 1,6 As.
Poglej Polarni sij in Elektron
Evropska vesoljska agencija
Evropska vesoljska agencija (EVA) znana tudi pod angleško kratico ESA, je agencija s sedežem v Parizu, zadolžena za evropski vesoljski program.
Poglej Polarni sij in Evropska vesoljska agencija
Finska
Republika Finska (finsko: Suomi, švedsko: Finland) je obmorska Nordijska država, ki na jugozahodu meji na Baltsko morje, na jugovzhodu na Finski zaliv, na zahodu na Botniški zaliv.
Poglej Polarni sij in Finska
Galileo Galilei
Galileo Galilei, italijanski fizik, matematik, astronom in filozof, * 15. februar 1564, Pisa, Italija, † 8. januar 1642, Arcetri pri Firencah, Italija.
Poglej Polarni sij in Galileo Galilei
Grenlandija
Grenlandija (dobesedno pomeni »Naša dežela«, in, »Zelena dežela«) je otok v Severnem Atlantskem oceanu, vzhodno od Kanade, in je največji otok na svetu (Avstralija je celina).
Poglej Polarni sij in Grenlandija
Indijski ocean
right Índijski oceán je tretje največje vodno telo na svetu, pokriva namreč približno petino vodne površine Zemlje.
Poglej Polarni sij in Indijski ocean
Inuitska skupina
Nepravilni sateliti Saturna. Horizontalna os pomeni oddaljenost od planeta, vertikalna pa naklon tirnice. Sateliti z naklonom večjim od 90° so retrogradni. Inuitska skupina Saturnovih naravnih satelitov je skupina petih nepravilnih progradnih satelitov, ki imajo podobne tirnice.
Poglej Polarni sij in Inuitska skupina
Islandija
Islandija (islandsko Ísland) je otoška država v severnem Atlantskem oceanu, med Grenlandijo in Britanskim otočjem, severozahodno od Ferskih otokov.
Poglej Polarni sij in Islandija
Izbruh
Izbrúh je lahko.
Poglej Polarni sij in Izbruh
James Cook
James Cook, angleški raziskovalec, morjeplovec in kartograf, * 7. november 1728 (27. oktober po Julijanskem koledarju), Marton, grofija Severni Yorkshire, Anglija, † 14. februar 1779, Havaji.
Poglej Polarni sij in James Cook
Jo (luna)
Jo ali Io (grško Ιώ: Ió) je najbolj notranji od štirih Galilejevih naravnih satelitov Jupitra.
Poglej Polarni sij in Jo (luna)
Južna Afrika
Južna Afrika, uradno Republika Južna Afrika (pogosto napačno imenovana Južnoafriška republika) je republika na skrajnem jugu Afrike.
Poglej Polarni sij in Južna Afrika
Jupiter
Júpiter je zunanji, peti planet od Sonca in je največji planet znotraj našega Osončja.
Poglej Polarni sij in Jupiter
Kanada
Kanada (angleško in) je najsevernejša obmorska država v Severni Ameriki in meji na ZDA tako na severozahodu (na ameriško zvezno državo Aljaska) kot tudi na jugu (kar je največja nebranjena meja na svetu).
Poglej Polarni sij in Kanada
Magnetizem
Magnetízem je fizikalni pojav, s katerim nekatere snovi delujejo z odbojno ali privlačno silo na druge snovi.
Poglej Polarni sij in Magnetizem
Magnetno polje
Magnétno pólje je prostor okrog trajnih magnetov ali vodnikov, po katerih teče električni tok, v katerem se lahko zazna magnetno silo in magnetni navor.
Poglej Polarni sij in Magnetno polje
Magnetosfera
Magnetosfera je valjasto območje, ki obdaja Zemljo, v katerem je Sončev veter pospešen pod vplivom zemeljskega magnetnega polja.
Poglej Polarni sij in Magnetosfera
Mars
Mars (tudi Rdeči planet) je četrti planet od Sonca v Osončju in sedmi po velikosti.
Poglej Polarni sij in Mars
Mitologija
Gregorio Lazzarini - ''Rinaldo and Armida'' (ok. 1690, Narodna galerija Slovenije) Mitologíja (grško μυθος: mýthos - mit + λóγος: logos - beseda, govor) ali bajeslóvje je folklorni žanr, sestavljen iz pripovedi ali zgodb, ki igrajo temeljno vlogo v družbi, kot so temeljne zgodbe ali miti o izvoru.
Poglej Polarni sij in Mitologija
NASA
National Aeronautics and Space Administration, bolje znana kot NASA, je ameriška vladna agencija odgovorna za ameriški vesoljski program in dolgoročne vesoljske raziskave.
Poglej Polarni sij in NASA
Nebo
Običajno nebo Nevihtno nebo sončnem zahod na morju Nebó je grobo rečeno del atmosfere nebesnega telesa, ki je vidno s površja ali vesolja.
Poglej Polarni sij in Nebo
Noč
Sestavljena satelitska slika Zemlje ponoči Ljubljane Luka Koper ponoči Nóč je čas (perioda), v katerem je Sonce navidezno pod krajevnim obzorjem.
Poglej Polarni sij in Noč
Norveška
Norveška (uradno Kraljevina Norveška) je država in ustavna monarhija v Severni Evropi, ki zaseda zahodni del Skandinavskega polotoka.
Poglej Polarni sij in Norveška
Nova Zelandija
Nova Zelandija (Aotearoa) je otoška država v jugozahodnem Tihem oceanu.
Poglej Polarni sij in Nova Zelandija
Obzorje
morski gladini Endeavour leta 2002 Obzórje (tudi horizónt) je črta, ki se vidi s točke opazovališča in, ki loči zemeljsko površje od neba.
Poglej Polarni sij in Obzorje
Odin
islandski rokopis iz 18. stoletja Odin s svojima dvema krokarjema Odin (včasih imenovan tudi Wodan) je bil v nordijski mitologiji vrhovni bog.
Poglej Polarni sij in Odin
Olof Petrus Hjorter
Olof Petrus Hjorter (tudi Hiorter), švedski astronom, * 1696, Rödön, Jämtland, Švedska, † 25. april 1750, Uppsala, Švedska.
Poglej Polarni sij in Olof Petrus Hjorter
Osončje
Naše Osónčje (tudi Sónčev sistém ali sestàv) je sestav astronomskih teles, ki ga sestavljajo zvezda Sonce in množica drugih teles, ki kroži okrog njega.
Poglej Polarni sij in Osončje
Ozračje
halo pri opazovanju iz vesolja Zgradba ozračja (NOAA) Ozráčje, Zêmljina atmosfêra ali atmosfêra Zêmlje je plinska plast, ki obkroža planet Zemljo.
Poglej Polarni sij in Ozračje
Pierre Gassendi
Pierre Gassendi, francoski filozof, fizik, matematik in astronom, * 22. januar 1592, Champtercier pri Digneju, Provansa, Francija, † 24. oktober 1655, Pariz.
Poglej Polarni sij in Pierre Gassendi
Plazma (fizika)
Barve so posledica relaksacije elektronov v vzbujenih stanjih v stanja z nižjo energijo po tem ko so se rekombinirali z ioni. Ti procesi oddajajo svetlobo v spektru, ki je značilen za vzbujene pline. Plázma je v fiziki in kemiji eno od agregatnih stanj snovi.
Poglej Polarni sij in Plazma (fizika)
Plinij starejši
Gaj Cecilij Sekund Plinij starejši (latinsko Caius (Gaius) Cecilius Secundus Plinius major), rimski pisec, učenjak in častnik, * 23, Novum Comum, danes Como, Lombardija, Italija, † 24. avgust 79, Stabiae pri Neaplju ob izbruhu Vezuva.
Poglej Polarni sij in Plinij starejši
Proton
Zgradba protona Protón je stabilen jedrski delec z maso 1,6726 · 10-27 kg in pozitivnim električnim nabojem 1,6022 · 10-19 As.
Poglej Polarni sij in Proton
Publij Kornelij Tacit
Públij (ali Gáj) Kornélij Tácit (latinsko Publius (ali Gaius) Cornelius Tacitus), rimski zgodovinar in politik, * okrog 56, Rim, † okrog 117/120.
Poglej Polarni sij in Publij Kornelij Tacit
Radij
Za geometrijski pomen pojma glej »polmer«. Radij je kemični element s simbolom Ra in atomskim številom 88.
Poglej Polarni sij in Radij
Saturn
Satúrn je zunanji, šesti planet od Sonca v Osončju.
Poglej Polarni sij in Saturn
Sibirija
Sibirija (v tatarščini pomeni »speča dežela«) je obsežna geografska regija, ki sestavlja vso severno Azijo, od gorovja Ural na zahodu do Tihega oceana v vzhod.
Poglej Polarni sij in Sibirija
Sončev veter
Sónčev véter je stalni tok nabitih delcev (npr. plazme), ki prihajajo iz zgornje atmosfere zvezde.
Poglej Polarni sij in Sončev veter
Sončeva pega
plazmi. Ta skupina peg se je pomikala po površini septembra 2000 in izginila v nekaj tednih. Simulacija Sončevih peg Johna iz Worcestra. Sónčeva péga je začasno območje na Sončevi površini (fotosferi), kjer je temperatura nižja od okolice in močnejša magnetna dejavnost, ki zavira konvekcijo in tvori področja z nižjo temperaturo.
Poglej Polarni sij in Sončeva pega
Sonce
Sonce je osrednja točka našega Osončja.
Poglej Polarni sij in Sonce
Svetloba
valovne dolžine (rdeča) in krajše valovne dolžine (modra) se s tem loči. Svetlôba je elektromagnetno sevanje pri različnih valovnih dolžinah oziroma frekvencah.
Poglej Polarni sij in Svetloba
Vikingi
Vikingi med spopadom (v okviru zgodovinskega festivala) Vikingi so bili bojevniki in trgovci, ki so plenili po obalah Skandinavije, Britanskega otočja in drugih delih Evrope med 8. in 12. stoletjem in trgovali širše po Evropi.
Poglej Polarni sij in Vikingi
Zemlja
Zemlja زمین je eden izmed planetov Osončja ter planet, na katerem so prisotni življenje, tekoča voda in človeštvo.
Poglej Polarni sij in Zemlja
Zemljepisna širina
Zemlje s črtami zemljepisne širine Vzporednik Definicija zemljepisne širine \scriptstyle \phi 50.vzporednik v Mainzu Zemljepísna širína (tudi geográfska širína in redko (geografska) latituda), z oznako φ, opisuje lego kraja na Zemlji severno ali južno od ekvatorja.
Poglej Polarni sij in Zemljepisna širina
Glej tudi
Atmosferski optični pojavi
Električni pojavi
Planetologija
Polarna območja
Svetila
Zemeljski pojavi
Prav tako znan kot Aurora australis, Aurora borealis, Avrora australis, Avrora borealis, Polarna svetloba, Severni sij.