Logo
Unijapedija
Komunikacija
na voljo v Google Play
Novo! Naložite Unijapedija na vašem Android ™!
Prost
Hitreje kot brskalnik!
 

Arthur Eyguem De Montainge Jarvis

Index Arthur Eyguem De Montainge Jarvis

Arthur Eyguem De Montainge »Jacko« Jarvis, kanadski letalski častnik, vojaški pilot in letalski as, * 30. november 1894, Napanee, Ontario, Kanada, † 20. januar 1969.

22 odnosi: Angleščina, Bristol M.1, Kanada, Kanadčani, Kraljevi letalski korpus, Kraljevo vojno letalstvo, Letalski as, Letalski častnik, Ontario, Poročnik, Prva svetovna vojna, Seznam kanadskih letalskih asov prve svetovne vojne, Seznam letalskih asov po številu zračnih zmag, Sopwith Camel, Vojaška služba, Vojaški pilot, 1894, 1917, 1969, 20. januar, 30. november, 6. avgust.

Angleščina

Angléščina je zahodnogermanski jezik, ki izvira iz Anglije.

Novo!!: Arthur Eyguem De Montainge Jarvis in Angleščina · Poglej več »

Bristol M.1

Bristol M.1 Bullet je bilo britansko enokrilno lovsko letalo prve svetovne vojne.

Novo!!: Arthur Eyguem De Montainge Jarvis in Bristol M.1 · Poglej več »

Kanada

Kanada (angleško in) je najsevernejša obmorska država v Severni Ameriki in meji na ZDA tako na severozahodu (na ameriško zvezno državo Aljaska) kot tudi na jugu (kar je največja nebranjena meja na svetu).

Novo!!: Arthur Eyguem De Montainge Jarvis in Kanada · Poglej več »

Kanadčani

Kánadčani so multietnični narod, ki živi na področju današnje Kanade.

Novo!!: Arthur Eyguem De Montainge Jarvis in Kanadčani · Poglej več »

Kraljevi letalski korpus

Znak Kraljevega letalskega korpusa Kraljevi letalski korpus (angleško Royal Flying Corps; kratica RFC) je bil vojnoletalski korpus Oboroženih sil Združenega kraljestva večji del prve svetovne vojne.

Novo!!: Arthur Eyguem De Montainge Jarvis in Kraljevi letalski korpus · Poglej več »

Kraljevo vojno letalstvo

Kraljevo vojno letalstvo (uradna kratica RAF) je vojno letalstvo Združenega kraljestva.

Novo!!: Arthur Eyguem De Montainge Jarvis in Kraljevo vojno letalstvo · Poglej več »

Letalski as

Letalski as je (neuraden) naziv za vojaškega pilota, ki je v zračnem boju sestrelil najmanj 5 sovražnikovih zračnih plovil.

Novo!!: Arthur Eyguem De Montainge Jarvis in Letalski as · Poglej več »

Letalski častnik

Letalski častnik je častnik vojnega letalstva, ki je usposobljen kot vojaški pilot ali letalski inženir.

Novo!!: Arthur Eyguem De Montainge Jarvis in Letalski častnik · Poglej več »

Ontario

Niagarski slapovi Ontario Ontário je druga največja provinca Kanade.

Novo!!: Arthur Eyguem De Montainge Jarvis in Ontario · Poglej več »

Poročnik

Poročnik je prvi častniški čin; v mornarici mu ustreza poročnik korvete.

Novo!!: Arthur Eyguem De Montainge Jarvis in Poročnik · Poglej več »

Prva svetovna vojna

Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.

Novo!!: Arthur Eyguem De Montainge Jarvis in Prva svetovna vojna · Poglej več »

Seznam kanadskih letalskih asov prve svetovne vojne

Seznam kanadskih letalskih asov prve svetovne vojne.

Novo!!: Arthur Eyguem De Montainge Jarvis in Seznam kanadskih letalskih asov prve svetovne vojne · Poglej več »

Seznam letalskih asov po številu zračnih zmag

Seznam letalskih asov po številu zračnih zmag je urejen od najvišjega proti najnižjemu.

Novo!!: Arthur Eyguem De Montainge Jarvis in Seznam letalskih asov po številu zračnih zmag · Poglej več »

Sopwith Camel

Sopwith Camel je britansko lovsko letalo 1. svetovne vojne.

Novo!!: Arthur Eyguem De Montainge Jarvis in Sopwith Camel · Poglej več »

Vojaška služba

Vojaška služba je v Zakonu o obrambi Republike Slovenije, 5. člen, opredeljena kot opravljanje vojaških in drugih del v vojaških poveljstvih, enotah in zavodih ter drugih sestavah vojske in na določenih delovnih mestih v ministrstvu, pristojnem za obrambo. Vojaško službo tako opravljajo vojaške osebe v sklopu oboroženih sil in drugih organizacij, ki so povezane z vojaško obrambo določene države.

Novo!!: Arthur Eyguem De Montainge Jarvis in Vojaška služba · Poglej več »

Vojaški pilot

Vojaški pilot je pilot, ki je usposobljen za upravljanje vojaških zrakoplovov.

Novo!!: Arthur Eyguem De Montainge Jarvis in Vojaški pilot · Poglej več »

1894

1894 (MDCCCXCIV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na soboto.

Novo!!: Arthur Eyguem De Montainge Jarvis in 1894 · Poglej več »

1917

1917 (MCMXVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.

Novo!!: Arthur Eyguem De Montainge Jarvis in 1917 · Poglej več »

1969

1969 (MCMLXIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.

Novo!!: Arthur Eyguem De Montainge Jarvis in 1969 · Poglej več »

20. januar

20.

Novo!!: Arthur Eyguem De Montainge Jarvis in 20. januar · Poglej več »

30. november

30.

Novo!!: Arthur Eyguem De Montainge Jarvis in 30. november · Poglej več »

6. avgust

6.

Novo!!: Arthur Eyguem De Montainge Jarvis in 6. avgust · Poglej več »

Preusmerja sem:

Arthur Eyguem Jarvis De Montainge.

OdhodniDohodne
Zdravo! Smo na Facebooku zdaj! »