Hitreje kot brskalnik!
75 odnosi: Afrika, Alpe, Antropologija, Arheoakustika, Arheološko najdišče, Arheologija, Arheologija na Slovenskem, Artefakt, Železna doba, Človeštvo, Ötzi, Betalov spodmol, Botanika, Bronasta doba, Dendrokronologija, Divje babe, Egiptologija, Fizika, Geologija, Grščina, Hadar, Homo erectus, Interdisciplinarnost, Izum, Jamski medved, Jeruzalem, Jezus Kristus, Karpati, Konstantin I. Veliki, Kovanec, Kras, Kvarcit, Laboratorij, Led, Ledenik, Ledinska imena, Legenda, LIDAR, Lok (orožje), Lov, Materialni zgodovinski viri, Metalurgija, Mezolitik, Navadni jelen, Nemčija, Neolitik, Orodje, Paleolitik, Parska golobina, Pireneji, ..., Pleistocen, Porfir, Postojnska jama, Potočka zijalka, Radiometrično datiranje, Rdeče morje, Rimsko cesarstvo, Ris, Seznam slovenskih arheologov, Situlska umetnost, Slepota, Stratigrafija, Sveta Helena, Tanzanija, Topografija, Tur (razločitev), Veda, Veliki tektonski jarek, Volk, Zemlja, Zemljevid, Zgodovina, Znanost, Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Zoologija. Razširi indeks (25 več) »
Afrika
Áfrika (pogovorno črna celina, tudi tropska celina) je za Azijo druga največja celina, tako po površini kot po prebivalstvu.
Novo!!: Arheologija in Afrika · Poglej več »
Alpe
Alpe so gorski sistem v osrednji Evropi, ki se razteza v 1200 km dolgem loku med Genovskim zalivom in reko Donavo pri Dunaju.
Novo!!: Arheologija in Alpe · Poglej več »
Antropologija
Antropologija (grško: anthropos - človek + λογος: logos - beseda, govor) ali človekoslovje je interdisciplinarna znanstvena disciplina, ki se ukvarja s preučevanjem človeka (glej rod ''Homo'' (hominoid)).
Novo!!: Arheologija in Antropologija · Poglej več »
Arheoakustika
Arheoakustika je interdisciplinarna znanstvena disciplina, ki zajema področje med arheologijo in akustiko.
Novo!!: Arheologija in Arheoakustika · Poglej več »
Arheološko najdišče
Arheološko najdišče je originalni kraj deponiranja in odkrivanja arheoloških ostalin.
Novo!!: Arheologija in Arheološko najdišče · Poglej več »
Arheologija
Arheologija (grško ἀρχαῖος, arkhaīos, »starinski«; in -λογία, -logiā) je ena od samostojnih zgodovinskih znanstvenih ved, ki preučuje človeško preteklost.
Novo!!: Arheologija in Arheologija · Poglej več »
Arheologija na Slovenskem
Prve omembe arheoloških spomenikov s sedanjega slovenskega ozemlja zasledimo v času humanizma, ko se je tudi na Slovenskem razmahnilo zanimanje za antični svet.
Novo!!: Arheologija in Arheologija na Slovenskem · Poglej več »
Artefakt
Artefákt (iz latinske fraze arte factum: ars »znanje, spretnost« + facere »izdelati«) je »nekaj narejeno ali mu je dal obliko človek, kot predmet ali umetniško delo, posebej predmet arheološkega pomena«.
Novo!!: Arheologija in Artefakt · Poglej več »
Železna doba
Želézna dôba je arheološki naziv za stopnjo razvoja človeštva, na kateri so ljudje primarno uporabljali železo za izdelavo orožja in orodja.
Novo!!: Arheologija in Železna doba · Poglej več »
Človeštvo
Človéštvo je skupno ime za množico vseh ljudi (vrsta Homo sapiens).
Novo!!: Arheologija in Človeštvo · Poglej več »
Ötzi
Ötzi (tudi Oetzi) je dobro ohranjena človeška mumija približno iz 34. stoletja pr. n. št., ki so jo našli 19.
Novo!!: Arheologija in Ötzi · Poglej več »
Betalov spodmol
Betalov spodmol je paleolitsko jamsko najdišče z ostanki orodij in kosti plena tedanjih lovcev.
Novo!!: Arheologija in Betalov spodmol · Poglej več »
Botanika
Botánika je znanstvena veda, panoga biologije, ki se ukvarja s proučevanjem rastlin.
Novo!!: Arheologija in Botanika · Poglej več »
Bronasta doba
Muséum de Toulouse Bronasta doba je doba v razvoju civilizacij med letoma 2300 in 800 pr.n. št., v kateri so z najnaprednejšimi metalurškimi postopki uspeli pridobiti baker iz surove rude in mu primešali zmesi ter tako dobili bron.
Novo!!: Arheologija in Bronasta doba · Poglej več »
Dendrokronologija
Oprema za dendrokronološki izvrtek Dendrokronologija (antično grško: δένδρον, dendron, »drevo«; in: χρόνος, kronos, »časovno«; ter: -λογία, -logia, veda) temeljiji na analizi karakterističnega zaporedja širin branik z namenom datiranja (določitve koledarskega leta nastanka branike).
Novo!!: Arheologija in Dendrokronologija · Poglej več »
Divje babe
Divje babe so kraška jama in paleolitsko arheološko najdišče nad reko Idrijco blizu Cerknega.
Novo!!: Arheologija in Divje babe · Poglej več »
Egiptologija
Egiptologija je v prvi vrsti jezikoslovna veda, ki proučuje tudi materialno in duhovno kulturo starih Egipčanov.
Novo!!: Arheologija in Egiptologija · Poglej več »
Fizika
fizikalnih pojavov Fízika (phusikḗ (epistḗmē) – poznavanje narave,: phúsis – narava) je naravoslovna veda, ki vključuje proučevanje snovi in njeno gibanje v prostoru in času, skupaj s povezanimi pojmi kot sta energija in sila.»Fizikalna znanost je tisto področje znanja, ki se nanaša na red v naravi ali z drugimi besedami pravilno zaporedje dogodkov.« V najširšem pomenu je to veda o naravi prikazana na način, ki omogoča razumevanje obnašanja vesolja.»Fizika je študija tvojega sveta ter sveta in vesolja okoli vas.« Fizika je ena izmed najstarejših akademskih disciplin, verjetno celo najstarejša zaradi vključene astronomije. Zadnjih dva tisoč let je bila fizika del naravoslovja skupaj s kemijo, določenimi vejami matematike in biologije, toda med znanstveno revolucijo v 17.-tem stoletju so se v naravoslovju začeli razvijati samostojni raziskovalni programi. Fizika je povezana z interdisciplinarnimi vedami kot sta biofizika in kvantna kemija, ločnice med njimi niso strogo določene. Fizika pomembno prispeva pri razvoju novih tehnologij. Na primer, napredek v razumevanju elektromagnetizma ali jedrske fizike je neposredno privedel do razvoja novih izdelkov, ki so bistveno preoblikovali sodobno družbo, kot so televizija, računalniki, gospodinjski aparati, in jedrsko orožje; napredek na področju termodinamike je privedel do razvoja industrializacije in na področju mehanike je napredek navdihnil razvoj infinitezimalnega računa. Skupščina Organizacije združenih narodov je proglasila leto 2005 za Svetovno leto fizike.
Novo!!: Arheologija in Fizika · Poglej več »
Geologija
Geologíja (grško γη-: ge- - zemlja + λογος: logos - beseda, vzrok) je znanstvena veda o nastanku, razvoju in zgradbi Zemlje.
Novo!!: Arheologija in Geologija · Poglej več »
Grščina
Gŕščina (novogrško, Elliniká, starogrško, Hellēnikḕ) je indoevropski jezik, ki ga govorijo predvsem v Grčiji.
Novo!!: Arheologija in Grščina · Poglej več »
Hadar
Hadar je območje ob reki Avaš (Awash) v Etiopiji, v Afarski depresiji.
Novo!!: Arheologija in Hadar · Poglej več »
Homo erectus
Homo erectus oziroma pokončni človek se je razvil iz Homo habilisa.
Novo!!: Arheologija in Homo erectus · Poglej več »
Interdisciplinarnost
Interdisciplinarnost je tip akademskega sodelovanja, pri katerem specialisti iz različnih akademskih disciplin delajo k skupnim ciljem.
Novo!!: Arheologija in Interdisciplinarnost · Poglej več »
Izum
Izúm ali iznájdba je predmet, postopek ali tehnika, ki pomeni novost in je delo človeškega uma.
Novo!!: Arheologija in Izum · Poglej več »
Jamski medved
Lobanja Jamski medved (znanstveno ime Ursus spelaeus) je izumrla vrsta medveda, ki je živela v večjem delu Evrope v pleistocenu in izumrla ob začetku vrhunca zadnje ledene dobe pred približno 27.500 leti.
Novo!!: Arheologija in Jamski medved · Poglej več »
Jeruzalem
Jerúzalem (svetopisemsko in tradicionalno sefardsko hebrejsko יְרוּשָׁלַםִ) je starodavno bližnjevzhodno mesto s ključnim pomenom v judovstvu, krščanstvu in islamu.
Novo!!: Arheologija in Jeruzalem · Poglej več »
Jezus Kristus
Jezus Kristus (v stari slovenski ljudski različici Jezuš Kristuš, iz in (v pomenu Maziljeni), tudi Jezus iz Nazareta ali Jezus Nazarečan, v krščanstvu osrednja osebnost, Božji sin, odrešenik in mesija, v islamu prerok, * ok. 4 pr. n. št., Betlehem, Judeja, † leta 30 ali 33. Večina sodobnih poznavalcev antike se strinja, da je Jezus dejansko obstajal in da je bil judovski rabin iz Galileje, ki je ustno razširjal svoj nauk. Krstil ga je Janez Krstnik. Križan je bil v Jeruzalemu po ukazu rimskega prefekta Poncija Pilata. Učenjaki so osnovali več portretov zgodovinskega Jezusa, ki ga pogosto prikazujejo kot nosilca ene od naslednjih vlog: voditelj apokaliptičnega gibanja, mesija, karizmatični zdravilec, čudodelec, modrec in filozof ali družbeni reformator, ki se je zavzemal za enakost vseh ljudi. Primerjali so novozavezne zapise z nekrščanskimi zgodovinskimi zapisi, da bi sestavili kronologijo Jezusovega življenja. Najširše uporabljena koledarska doba, v kateri je trenutno leto (okrajšano kot Anno Domini (n. št.), temelji na srednjeveški oceni leta Jezusovega rojstva. Kristjani verujejo, da je Jezus v svetu edinstvenega pomena. Krščanska doktrina vključuje tudi verovanje, da je bil Jezus spočet od Svetega Duha, rojen Devici, da je delal čudeže, ustanovil krščansko Cerkev, umrl na križu kot daritev v spravo za grehe, vstal od mrtvih in šel v nebesa, od koder se bo vrnil ob koncu časov. Velik del krščanstva časti Jezusa kot utelešenega Božjega sina, drugo od treh oseb Svete Trojice. Nekaj krščanskih skupnosti zavrača trinitaričnost, deloma ali v celoti, kot neskripturalno. Islam Jezusa (navadno prečrkovanega kot Isa) dojema kot pomembnega preroka in mesijo. Za muslimane je Jezus prinašalec prerok in sporočevalec ter otrok deviškega rojstva, vendar ne božjega, niti ni umrl zaradi križanja. Judje zavračajo verovanje, da je Jezus pričakovani Mesija, saj ni izpolnil mesijanskih prerokb iz Tanaka.
Novo!!: Arheologija in Jezus Kristus · Poglej več »
Karpati
Karpati so gorovje v Srednji in Vzhodni Evropi, ki se v loku razteza od Češke na severozahodu preko Slovaške, Poljske, Madžarske in Ukrajine do Romunije in Srbije na jugu.
Novo!!: Arheologija in Karpati · Poglej več »
Konstantin I. Veliki
Rimsko cesarstvo v času prve tetrarhije okrog leta 290. Konstantin I. (latinsko, grško), med zahodnimi kristjani znan tudi kot Konstantin Veliki, med vzhodnimi kristjani pa kot Sveti Konstantin, rimski cesar, ilirskega porekla (306-337), * 28. februar (verjetno) 272, Naissus, Gornja Mezija (današnji Niš, Srbija), † 22. maj 337, Nikomedija, Bitinija.
Novo!!: Arheologija in Konstantin I. Veliki · Poglej več »
Kovanec
valut Kovánec (tudi nôvec) je denar v kovinski obliki, izdelan s kovanjem (od tod ime).
Novo!!: Arheologija in Kovanec · Poglej več »
Kras
Krás (nemško in) je geološko gledano del zemeljske skorje, katerega značilnosti pogojuje kemično delovanje vode na relativno dobro topne karbonatne kamnine.
Novo!!: Arheologija in Kras · Poglej več »
Kvarcit
Kvarcit je trda zrnata metamorfna kamnina sestavljena pretežno iz kremena, ki je nastala iz kremenovega peščenjaka ali roženca.
Novo!!: Arheologija in Kvarcit · Poglej več »
Laboratorij
Miza v laboratoriju Laboratorij je prostor za znanstvene poskuse, zlasti naravoslovne, tehniške.
Novo!!: Arheologija in Laboratorij · Poglej več »
Led
Blok ledu na Islandiji Léd je zmrznjena trdna oblika vode.
Novo!!: Arheologija in Led · Poglej več »
Ledenik
Ostanki Triglavskega ledenika, stanje: september 2002 Ledenik je tok ledu v visokogorju ali v polarnem svetu, ki se zaradi lastne teže in gravitacije pomika v nižjo lego.
Novo!!: Arheologija in Ledenik · Poglej več »
Ledinska imena
Ledinska imena, mikrotoponimi ali terenska imena so nenaselbinska zemljepisna imena.
Novo!!: Arheologija in Ledinska imena · Poglej več »
Legenda
Legenda (kar se mora brati) se je v starorimski cerkvi imenovala knjiga, iz katere so brali odlomke iz življenja mučencev in svetnikov.
Novo!!: Arheologija in Legenda · Poglej več »
LIDAR
Lidarski posnetek vasi Starod, Občina Ilirska Bistrica LIDAR (v dobesednem prevodu Svetlobno zaznavanje in merjenje) je geodetska metoda za merjenje razdalje do tarče s pomočjo laserskih žarkov.
Novo!!: Arheologija in LIDAR · Poglej več »
Lok (orožje)
hunskega loka Lók je staro hladno orožje za lov in boj.
Novo!!: Arheologija in Lok (orožje) · Poglej več »
Lov
Slika Hermanna Giesla, ki prikazuje lov Lov je dejavnost iskanja, opazovanja, zasledovanja, vabljenja in čakanja divjadi s ciljem upleniti divjad ali odloviti divjad živo ter pobiranje divjadi ali njenih delov.
Novo!!: Arheologija in Lov · Poglej več »
Materialni zgodovinski viri
Materialni oziroma tvarni zgodovinski viri so ostanki predmetov, ki jih je človek ustvaril in uporabljal v vsakodnevnem življenju - zgradb, posod, orodja, orožja, kosti, nakita, pohištva itd.
Novo!!: Arheologija in Materialni zgodovinski viri · Poglej več »
Metalurgija
Metalurg pri delu Metalurgíja je znanstvena veda in industrijska dejavnost, ki se ukvarja s pridobivanjem kovin iz rude ali sekundarnih surovin ter njihovo nadaljnjo predelavo, kamor sodijo predelava v trdnem (preoblikovanje), oblikovanje v tekočem (litje), oblikovanje iz prahov (metalurgija prahov) ter spreminjanje lastnosti z »metalurško obdelavo« (toplotna obdelava).
Novo!!: Arheologija in Metalurgija · Poglej več »
Mezolitik
Mezolitik je zgodovinsko obdobje, ki se začne pred 10.000 leti s koncem ledene dobe.
Novo!!: Arheologija in Mezolitik · Poglej več »
Navadni jelen
Navadni jelen ali tudi rdeči jelen (znanstveno ime Cervus elaphus) je ena največjih vrst jelenov, saj lahko doseže plečno višino 130 cm in težo do 300 kg.
Novo!!: Arheologija in Navadni jelen · Poglej več »
Nemčija
Zvezna republika Nemčija je ena od vodilnih svetovnih industrijskih držav, umeščena na sredo Evrope.
Novo!!: Arheologija in Nemčija · Poglej več »
Neolitik
Moravč pri Gabrovki Neolitik ali »mlajša« kamena doba je bilo obdobje v razvoju človeške tehnike in tradicionalno zadnji del kamene dobe.
Novo!!: Arheologija in Neolitik · Poglej več »
Orodje
Železniškem muzeju Slovenskih železnic Oródje je lahko preprosta naprava, ki zagotavlja mehansko korist pri opravljanju fizičnega dela.
Novo!!: Arheologija in Orodje · Poglej več »
Paleolitik
Paleolitik je prazgodovinsko obdobje človeške zgodovine, ki ga odlikuje razvoj najbolj primitivnih odkritih kamnitih orodij (Grahama Clarka Modes I in II) in pokriva približno 95% človeške tehnološke prazgodovine.
Novo!!: Arheologija in Paleolitik · Poglej več »
Parska golobina
Parska golobina je kraška jama v bližini naselja Parje v Pivški dolini.
Novo!!: Arheologija in Parska golobina · Poglej več »
Pireneji
Pirenêji (špansko: Pirineos; francosko: Pyrénées; aragonsko: Pirineus; katalonsko: Pirineus; oksitansko: Pirenèus; baskovsko: Pirinioak) so gorovje v jugozahodni Evropi, ki tvori naravno mejo med Španijo in Francijo.
Novo!!: Arheologija in Pireneji · Poglej več »
Pleistocen
Pleistocen (simbol PS) je geološka doba, ki je trajala od pred približno 2.588.000 do 11.700 let, in zajema nedavno obdobje ponavljajočih poledenitev.
Novo!!: Arheologija in Pleistocen · Poglej več »
Porfir
Porfir Porfir je skupno ime za vse magmatske kamnine z velikim deležem ortoklaza in obarvanih mineralov in s porfirsko strukturo, pa tudi skrajšana označitev za kremenov porfir ali ortofir.
Novo!!: Arheologija in Porfir · Poglej več »
Postojnska jama
V Postojnski jami je raziskanih 24.340 m podzemnih rovov.
Novo!!: Arheologija in Postojnska jama · Poglej več »
Potočka zijalka
Potóčka zijávka (tudi Potóčka zijálka) je pomembno jamsko najdišče iz začetka mlajšega paleolitika (obdobje aurignacien / angl. Aurignacian).
Novo!!: Arheologija in Potočka zijalka · Poglej več »
Radiometrično datiranje
Radiométrično datíranje je postopek, pri katerem z analizo koncentracij posameznih izotopov nekega radioaktivnega elementa določimo starost snovi, običajno kamnine ali predmeta organskega izvora.
Novo!!: Arheologija in Radiometrično datiranje · Poglej več »
Rdeče morje
Rdeče morje je zaliv Indijskega oceana, ki leži med Afriko in Arabskim polotokom.
Novo!!: Arheologija in Rdeče morje · Poglej več »
Rimsko cesarstvo
Rimsko cesarstvo (latinsko, grško, Basileía tōn Rhōmaíōn) je bilo obdobje starega Rima, ki je sledilo Rimski republiki.
Novo!!: Arheologija in Rimsko cesarstvo · Poglej več »
Ris
Ris (znanstveno ime Lynx lynx) ali navadni ris je prvotno živel v listnatih gozdovih, človek pa ga je pregnal v gore in v redko gozdnato krajino.
Novo!!: Arheologija in Ris · Poglej več »
Seznam slovenskih arheologov
Seznam slovenskih arheologov (vključuje tudi tuje arheologe, ki so delovali na slovenskem ozemlju).
Novo!!: Arheologija in Seznam slovenskih arheologov · Poglej več »
Situlska umetnost
Vaška situla (kopija v povečavi, ki stoji v istoimenski vasi) Situlska umetnost je vrhunec likovnega ustvarjanja železnodobnih ljudi.
Novo!!: Arheologija in Situlska umetnost · Poglej več »
Slepota
Slepôta (strokovno tudi ablepsíja) je prirojeno ali pridobljeno stanje nezadostne vidne zaznave zaradi fizioloških ali nevroloških dejavnikov.
Novo!!: Arheologija in Slepota · Poglej več »
Stratigrafija
Stratigrafija je veja geologije, ki proučuje zaporedje plasti v Zemljini skorji, njihovo starost in medsebojne odnose ter dogodke, ki so povzročili njihov nastanek.
Novo!!: Arheologija in Stratigrafija · Poglej več »
Sveta Helena
Sveta Helena, izvirno Flavia Julia Helena Augusta, znana tudi kot Helena Konstantinopelska, žena cesarja Konstancija Klora in mati Konstantina I. Velikega, * med 248 in 250, Drepanum v Bitiniji, † verjetno 18. avgust 330, Nikomedija (danes Izmit).
Novo!!: Arheologija in Sveta Helena · Poglej več »
Tanzanija
Združena republika Tanzanija (svahilsko Jamhuri ya Muungano wa Tanzania) ali krajše Tanzanija je vzhodnoafriška obmorska država, nastala z združitvijo Tanganjike in Zanzibarja leta 1964.
Novo!!: Arheologija in Tanzanija · Poglej več »
Topografija
topografskih kartah Topografíja je predvsem geografski pojem, ki se nanaša na opisovanje in preučevanje Zemljinih površinskih značilnosti oziroma fizičnogeografskih značilnosti, kot so višina, nagib in slemenitev.
Novo!!: Arheologija in Topografija · Poglej več »
Tur (razločitev)
Tur lahko pomeni.
Novo!!: Arheologija in Tur (razločitev) · Poglej več »
Veda
Véda je skupek znanj, postopkov in metod, ki preučujejo in razvijajo znanje o določeni temi, stvari.
Novo!!: Arheologija in Veda · Poglej več »
Veliki tektonski jarek
Veliki tektonski jarek tudi Vzhodnoafriški riftni jarek ali Vzhodnoafriški tektonski jarek (angl. East African Rift (EAR) ali East African Rift System (EARS)) je aktiven kontinentalni riftni jarek v Vzhodni Afriki.
Novo!!: Arheologija in Veliki tektonski jarek · Poglej več »
Volk
Volk, tudi sivi volk ali navadni volk (znanstveno ime Canis lupus), je največji predstavnik družine psov, razširjen po divjinah Evrope, Azije in Severne Amerike.
Novo!!: Arheologija in Volk · Poglej več »
Zemlja
Zemlja زمین je eden izmed planetov Osončja ter planet, na katerem so prisotni življenje, tekoča voda in človeštvo.
Novo!!: Arheologija in Zemlja · Poglej več »
Zemljevid
Zemljevid ali geografska karta je tloris zemljišča oziroma zemeljskega površja v pomanjšani obliki, pri čemer večje objekte ponazarja s pomočjo posebnih signatur, pogojnih znakov oziroma simbolov, ki so razloženi v legendi.
Novo!!: Arheologija in Zemljevid · Poglej več »
Zgodovina
Nikolaus Gysis, Historia (alegorija) Zgodovina ali redko histórija je veda, ki raziskuje človeško vedenje skozi čas.
Novo!!: Arheologija in Zgodovina · Poglej več »
Znanost
Znánost (− znanje) se nanaša na sistematično pridobivanje novega znanja o naravi in spoznanj, pridobljenih na ta način z obstoječim znanjem.
Novo!!: Arheologija in Znanost · Poglej več »
Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti
90px Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti (kratica ZRC SAZU) je slovenski javni raziskovalni zavod in je bil ustanovljen leta 1981.
Novo!!: Arheologija in Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti · Poglej več »
Zoologija
Zoologíja (grško zoon - živo bitje + λόγος: lógos - veda + pripona ια) je naravoslovna veda, poddisciplina biologije, ki preučuje živali.
Novo!!: Arheologija in Zoologija · Poglej več »
