Kazalo
14 odnosi: Armenščina, Armenija, Črno morje, Erevan, Etimologija, Frigijščina, Graščina, Hetiti, Indoevropski jeziki, Menua, Sevan, Sirija, Srednji vzhod, Urartu.
- Škrbine o osebnostih iz antičnega Bližnjega vzhoda
- Ustanovitelji mest
Armenščina
Arménščina velja za samostojno vejo indoevropskih jezikov s precej neindoevropskimi prvinami, ki se (je) govori(l) na območju Kavkaza in Male Azije in Perzije.
Poglej Argišti I. in Armenščina
Armenija
Republika Armenija je celinska država v južnem Zakavkazju, ozemeljskem pasu med Črnim morjem in Kaspijskim jezerom.
Poglej Argišti I. in Armenija
Črno morje
Satelitska slika Črnega morja, posneta z NASA MODIS sličica Čŕno mórje je celinsko morje, ki ga na severu, vzhodu in zahodu omejuje Evropa, na jugu pa Anatolija.
Poglej Argišti I. in Črno morje
Erevan
Erevan (armensko Երևան ali Երեվան, İrəvan, Ереван) je prestolnica Republike Armenije in s približno 1,2 milijona prebivalcev tudi največje mesto te države. Mesto se je včasih imenovalo Erivan in Erebuni. Središče mesta je nastalo v kotlini, ki jo s treh strani razmejujejo hribi, le na jugozahodu se polagoma spušča proti dolini Aras.
Poglej Argišti I. in Erevan
Etimologija
Etimologíja (grško: étymología.
Poglej Argišti I. in Etimologija
Frigijščina
Frigijščina je izumrli indoevropski jezik, ki je bil v starem veku razširjen v pokrajini Frigiji v osrednji Anatoliji.
Poglej Argišti I. in Frigijščina
Graščina
Charlottenburg, Berlin Graščina Schweriner Graščina je zgradba, ki je bila zgrajena po ukazu vladarja ali drugih članov plemstva; velja, da je poimenovanje tako ne glede na velikost ali umetniško oblikovanje fasade.
Poglej Argišti I. in Graščina
Hetiti
Ruševine levjih vrat Hatuše v današnji Turčiji Hetiti so bili starodavno anatolsko ljudstvo, ki je ustanovilo imperij s središčem Hatuša (danes vas Boğazköy v Turčiji) v severnem delu osrednje Anatolije okoli leta 1600 pred našim štetjem.
Poglej Argišti I. in Hetiti
Indoevropski jeziki
Izraz indoevropski jeziki označuje jezike, razširjene od Evrope do Indije.
Poglej Argišti I. in Indoevropski jeziki
Menua
Menua (armensko Մենուա, Menua) je bil peti znani kralj Urartuja, ki je vladal od okoli 810 pr.
Poglej Argišti I. in Menua
Sevan
Sevan (Սևան) je mesto in mestna občinska skupnost, pa tudi med najbolj priljubljenimi kraji v Armeniji, ki leži v provinci Gegharkunik na severozahodni obali Sevanskega jezera.
Poglej Argišti I. in Sevan
Sirija
Sirska arabska republika ali Sirija je obmorska država na Bližnjem vzhodu.
Poglej Argišti I. in Sirija
Srednji vzhod
Definicija ''Greater Middle East'', kot jo je sprejela skupina G8 Srednji vzhod je geografska, zgodovinska, kulturna in politična regija, ki nima enotne opredelitve.
Poglej Argišti I. in Srednji vzhod
Urartu
Urartu (armensko: Ուրարտու - Urartu, asirsko: māt Urarṭu; babilonsko: Urashtu), ki ustreza svetopisemskemu kraljestvu Ararat (armensko: Արարատյան Թագավորություն) ali Kraljevini Van (armensko: Վանի Թագավորություն, Urartsko: Biai, Biainili) je bilo železnodobno kraljestvo s središčem ob jezeru Van v armenskem višavju.
Poglej Argišti I. in Urartu