Logo
Unijapedija
Komunikacija
na voljo v Google Play
Novo! Naložite Unijapedija na vašem Android ™!
Prost
Hitreje kot brskalnik!
 

Ivan Prezelj

Index Ivan Prezelj

Ivan Prezelj - Andrej, znan tudi po psevdonimih Areta in polkovnik Lesar, slovenski general JVvD in Slovenske narodne vojske, * 29. avgust 1895, Nova vas v Loški dolini, † 22. april 1973, Cleveland.

33 odnosi: Aprilska vojna, Avstro-ogrska skupna vojska, Boj za severno mejo, Cleveland, Ohio, Delavec, Divizijski general, Federativna ljudska republika Jugoslavija, General, Grčija, Italija, Jugoslovanska vojska v domovini, Kapitulacija, Karl Novak, Knjiga, Loško polje, Nova vas, Bloke, Poročnik, Prva svetovna vojna, Psevdonim, Rudolf Maister, Slovenci, Slovenija, Slovenska narodna vojska, Soška fronta, Vladimir Vauhnik, Vojaška akademija, Vojaški ataše, Vojska Kraljevine Jugoslavije, Združene države Amerike, 1895, 1973, 22. april, 29. avgust.

Aprilska vojna

Napad na Jugoslavijo (znan tudi kot aprilska vojna) je bil kratkotrajni spopad oz.

Novo!!: Ivan Prezelj in Aprilska vojna · Poglej več »

Avstro-ogrska skupna vojska

Cesarska in kraljeva vojska (k.u.k. Heer), pogosto poimenovana skupna vojska, je bila glavna kopenska komponenta avstro-ogrskih oboroženih sil, ki je obstajala med letoma 1867 in 1918.

Novo!!: Ivan Prezelj in Avstro-ogrska skupna vojska · Poglej več »

Boj za severno mejo

Boj za severno mejo (v nemščini imenovan Kärntner Abwehrkampf - koroški obrambni boj) je bil spopad, v katerem so se za etnično mešano ozemlje Koroške in Štajerske borili Slovenci in Nemci (Avstrijci).

Novo!!: Ivan Prezelj in Boj za severno mejo · Poglej več »

Cleveland, Ohio

Terminal Tower v Clevelandu Cleveland je mesto v zvezni državi ZDA Ohio.

Novo!!: Ivan Prezelj in Cleveland, Ohio · Poglej več »

Delavec

Delavec je oseba, ki opravlja kako delo.

Novo!!: Ivan Prezelj in Delavec · Poglej več »

Divizijski general

Divizijski general je opisni generalski vojaški čin.

Novo!!: Ivan Prezelj in Divizijski general · Poglej več »

Federativna ljudska republika Jugoslavija

Federativna ljudska republika Jugoslavija (FLRJ) je bil naziv za drugo Jugoslavijo med 29. novembrom 1945 in 7. aprilom 1963.

Novo!!: Ivan Prezelj in Federativna ljudska republika Jugoslavija · Poglej več »

General

Generál (iz - splošen) je hkrati najvišja stopnja činov in vojaški čin v Slovenski vojski.

Novo!!: Ivan Prezelj in General · Poglej več »

Grčija

Grčija (grško Ελλάδα, Elláda), uradno Helenska republika (grško Ελληνική Δημοκρατία, Elliniki Dimokratia), znana že od antičnih časov kot Helada (grško Ελλάς, Ellas), je država v jugovzhodni Evropi.

Novo!!: Ivan Prezelj in Grčija · Poglej več »

Italija

Satelitski posnetek Apeninskega polotoka maja 2003 Itálija, uradno Italijanska republika, je unitarna parlamentarna republika v južni Evropi.

Novo!!: Ivan Prezelj in Italija · Poglej več »

Jugoslovanska vojska v domovini

Jugoslovanska vojska v domovini (kratica JVvD), bolj znana kot četniki (v Sloveniji tudi plava garda) so bile vojaške enote, ki so se po kapitulaciji redne jugoslovanske vojske leta 1941 organizirale v delih okupirane Jugoslavije, da bi nadaljevale boj z okupatorji.

Novo!!: Ivan Prezelj in Jugoslovanska vojska v domovini · Poglej več »

Kapitulacija

Kapitulacija, tudi vdaja, pomeni v vojaškem izrazoslovju prenehanje oboroženega odpora in podreditev državi zmagovalki.

Novo!!: Ivan Prezelj in Kapitulacija · Poglej več »

Karl Novak

Karl I. Novak, slovenski četniški vojvoda in generalštabni polkovnik, * 19. oktober 1905, Pulj, † 1975, Atene.

Novo!!: Ivan Prezelj in Karl Novak · Poglej več »

Knjiga

Stare knjige Knjiga je zbirka popisanih, porisanih ali potiskanih listov iz papirja, pergamenta ali drugega materiala, na eni strani zvezanih skupaj in ovitih v platnice.

Novo!!: Ivan Prezelj in Knjiga · Poglej več »

Loško polje

Jugozahodni del polja z naseljem Kozarišče Loško polje (tudi Loška dolina) je kraško polje na jugu Slovenije.

Novo!!: Ivan Prezelj in Loško polje · Poglej več »

Nova vas, Bloke

Nova vas (včasih tudi Nova vas na Blokah) je gručasta vas z okoli 300 prebivalci, ki stoji na Bloški planoti.

Novo!!: Ivan Prezelj in Nova vas, Bloke · Poglej več »

Poročnik

Poročnik je prvi častniški čin; v mornarici mu ustreza poročnik korvete.

Novo!!: Ivan Prezelj in Poročnik · Poglej več »

Prva svetovna vojna

Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.

Novo!!: Ivan Prezelj in Prva svetovna vojna · Poglej več »

Psevdonim

Psevdonim ali vzdevek (tudi alias) je izmišljeno ime, ki si ga oseba ali skupina privzame za določen namen in se razlikuje od njihovega izvirnega ali pravega imena (ortonim).

Novo!!: Ivan Prezelj in Psevdonim · Poglej več »

Rudolf Maister

Rudolf Maister - Vojanov, slovenski pesnik, general, borec za severno mejo, * 29. marec 1874, Kamnik, Vojvodina Kranjska, Avstro-Ogrska, † 26. julij 1934, Unec, Kraljevina Jugoslavija.

Novo!!: Ivan Prezelj in Rudolf Maister · Poglej več »

Slovenci

Slovenci so južnoslovanski narod, ki danes večinoma živi v Sloveniji (1,63 milijona), v tržaški, goriški in videmski pokrajini v severovzhodni Italiji (100.000), na avstrijskem Koroškem in na Štajerskem v južni Avstriji (25.000), na Hrvaškem (13.000) in Madžarskem (3.000).

Novo!!: Ivan Prezelj in Slovenci · Poglej več »

Slovenija

Slovenija, uradno Republika Slovenija, je evropska država z zemljepisno lego na skrajnem severu Sredozemlja in na skrajnem jugu Srednje Evrope.

Novo!!: Ivan Prezelj in Slovenija · Poglej več »

Slovenska narodna vojska

Umik Slovenske narodne vojske čez Ljubelj, maja 1945 Slovenska narodna vojska (kratica SNV; tudi Slovenska armada Jugoslovanske vojske v domovini) je bila kratkotrajna slovenska protirevolucionarna sila med drugo svetovno vojno.

Novo!!: Ivan Prezelj in Slovenska narodna vojska · Poglej več »

Soška fronta

Soška fronta je bila del italijanskega bojišča 1. svetovne vojne.

Novo!!: Ivan Prezelj in Soška fronta · Poglej več »

Vladimir Vauhnik

Vladimir Vauhnik, slovenski brigadni general, vojaški ataše in obveščevalec * 24. junij 1896, Svetinje pri Ormožu † 31.

Novo!!: Ivan Prezelj in Vladimir Vauhnik · Poglej več »

Vojaška akademija

Vojaška akademija je izobraževalno-znanstvena visokošolska ustanova, ki pripravlja kandidate za službo v častniških korpusih vojske, vojne mornarice, vojnega letalstva ali obalne straže, ali pa zagotavlja izobrazbo v servisnem okolju.

Novo!!: Ivan Prezelj in Vojaška akademija · Poglej več »

Vojaški ataše

Vojaški ataše je ataše, ki deluje na področju kopenske vojske in je podrejen obrambnemu atašeju.

Novo!!: Ivan Prezelj in Vojaški ataše · Poglej več »

Vojska Kraljevine Jugoslavije

Vojska Kraljevine Jugoslavije je bila oborožena sila Kraljevine Jugoslavije, ki je nastala s preimenovanjem Vojske Kraljevine SHS, le-ta pa z združitvijo Slovenske vojske (1918-1919) in Vojske Kraljevine Srbije leta 1919.

Novo!!: Ivan Prezelj in Vojska Kraljevine Jugoslavije · Poglej več »

Združene države Amerike

Združene države Amerike (tudi Združene države, ZDA; angleško United States of America) so zvezna republika v Severni Ameriki, sestavljena iz 50 zveznih držav (48 geografsko povezanih in dveh ločenih zveznih držav).

Novo!!: Ivan Prezelj in Združene države Amerike · Poglej več »

1895

1895 (MDCCCXCV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.

Novo!!: Ivan Prezelj in 1895 · Poglej več »

1973

1973 (MCMLXXIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.

Novo!!: Ivan Prezelj in 1973 · Poglej več »

22. april

22.

Novo!!: Ivan Prezelj in 22. april · Poglej več »

29. avgust

29.

Novo!!: Ivan Prezelj in 29. avgust · Poglej več »

Preusmerja sem:

Areta, Ivan Prezelj - Andrej, Polkovnik Lesar.

OdhodniDohodne
Zdravo! Smo na Facebooku zdaj! »