Kazalo
26 odnosi: Avstro-Ogrska, Čehi, Banat, Beograd, Budimpešta, Bukarešta, Habsburška monarhija, Ilustrirana kronika, Madžari, Marija Terezija, Mureš, Nemci, Osmansko cesarstvo, Panonska nižina, Prva svetovna vojna, Radiotelevizija Slovenija, Revolucije leta 1848, Romi, Romuni, Romunija, Seznam suverenih držav, Slovaki, Srbi, Temišvar, Vzhodnoevropski čas, 33. pehotni polk (Avstro-Ogrska).
Avstro-Ogrska
Avstro-Ogrska, imenovana tudi Avstro-Ogrsko cesarstvo ali Dvojna monarhija, je bila dualistična država, ki je nastala po ustavni reformi Avstrijskega cesarstva leta 1867 in je obstajala do razpada leta 1918.
Poglej Arad in Avstro-Ogrska
Čehi
Čehi (češko Češi) so zahodni Slovani, ki so naseljeni v Srednji Evropi; primarno na področju Češke (ok. 10 milijonov).
Poglej Arad in Čehi
Banat
Lega Banata v Evropi Banat (srbsko: Banat, madžarsko: Bánság, romunsko: Banat) je geografska in zgodovinska pokrajina v Srednji Evropi, ki je administrativno razdeljena od leta 1919 med tri države Srbijo (Vojvodina), Romunijo in Madžarsko.
Poglej Arad in Banat
Beograd
Béograd (staroslovensko /idr. jezikih/ Belgrad, Beligrad) (44°49'14 severno, 20°27'44 vzhodno(WG), 116,75 m) je glavno mesto Srbije, v katerem živi okoli 1,3 milijone ljudi (samo mesto).
Poglej Arad in Beograd
Budimpešta
Budimpešta (češko in slovaško Budapešť) je glavno mesto Madžarske in glavno politično, industrijsko, trgovsko in prometno središče države. Mesto leži na obeh bregovih reke Donave. Nastalo je z združitvijo Budima in Obude na desni (zahodni) in Pešte na levi (vzhodni) obali Donave.
Poglej Arad in Budimpešta
Bukarešta
Bukarešta (romunsko București) je glavno mesto in kulturno, gospodarsko središče Romunije.
Poglej Arad in Bukarešta
Habsburška monarhija
Habsburška monarhija ali Avstrijska monarhija je poimenovanje za vladavino avstrijskih Habsburžanov, v kateri je oseba monarha povezovala avstrijske dedne dežele, kraljevino Češko, kraljevino Ogrsko ter nekatera ozemlja na Nizozemskem in v Severni Italiji.
Poglej Arad in Habsburška monarhija
Ilustrirana kronika
Prva stran ''Chronicon Pictum'' Ilustrirana kronika (latinsko Chronicon Pictum, madžarsko Képes Krónika), znana tudi kot Chronica Hungarorum, Chronicon (Hungariae) Pictum, Chronica Picta ali Chronica de Gestis Hungarorum, je srednjeveška ilustrirana kronika Ogrskega kraljestva, napisana v drugi polovici 14.
Poglej Arad in Ilustrirana kronika
Madžari
Madžari, 21 stoletje Madžari (madžarsko Magyarok), znani tudi kot Ogri, so narod, katerega pripadniki živijo večinoma na Madžarskem.
Poglej Arad in Madžari
Marija Terezija
Marija Terezija (nemško: Maria Theresia), vladarica habsburških dežel, * 13. maj 1717, Dunaj, † 29. november 1780, Dunaj.
Poglej Arad in Marija Terezija
Mureš
Mureš (romunsko Mureș, madžarsko Maros, srbsko Мориш/Moriš) je 789 kilometrov dolga reka v vzhodni Evropi.
Poglej Arad in Mureš
Nemci
Némci (nemško die Deutschen) so narod ljudi nemškega rodu, se pravi tistih, ki pripadajo dediščini nemške kulture.
Poglej Arad in Nemci
Osmansko cesarstvo
Ósmansko cesárstvo ali Otománsko cesárstvo (Devlet-i ʿAliyye-yi ʿOsmâniyye - Vzvišena osmanska država, sodobno turško: عپمانلى دولتى, Osmanlı Devleti - Osmanska država ali Osmanlı Imparatorluğu - Osmansko cesarstvo), je bila večetnična država, ki je obstajala od 27.
Poglej Arad in Osmansko cesarstvo
Panonska nižina
Panonska nižina Panonska nižina ali Panonska kotlina je velika nižina v srednji Evropi.
Poglej Arad in Panonska nižina
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti.
Poglej Arad in Prva svetovna vojna
Radiotelevizija Slovenija
Radiotelevizija Slovenija (skrajšano RTV Slovenija) je edina javna, neprofitna radiotelevizijska organizacija v Sloveniji.
Poglej Arad in Radiotelevizija Slovenija
Revolucije leta 1848
Prusije, Berlinu Revolucije leta 1848 so bile povezane revolucije, ki jih pogojno imenujemo tudi meščanske ali nacionalne revolucije (»pomlad narodov«), saj je do njih prišlo predvsem zaradi zahtev gospodarsko vse močnejšega meščanstva po političnih pravicah, hkrati pa so številni narodi takrat oblikovali svoje nacionalne programe.
Poglej Arad in Revolucije leta 1848
Romi
Romi so etnična skupina, ki živi predvsem v evropskih državah Španije, Romunije, Francije, Bolgarije, Madžarske, Grčije, Rusije, Italije, Srbije, Združenega kraljestva, Slovaške, Nemčije, Severne Makedonije, Ukrajine in Portugalske, tudi Slovenije; in deloma izven Evrope: ZDA, Braziliji, Turčiji in Mehiki.
Poglej Arad in Romi
Romuni
Območje poselitve Romunov na Balkanu (zeleno) Romuni (romunsko români; zgodovinsko rumâni) so etnična skupina/narod, ki predstavlja večinsko prebivalstvo Romunije in Moldavije (kjer se nazivajo Moldavci); obe državi imata še večje število manjšin, pri čemer so tudi Romuni manjšina v nekaterih sosednjih državah.
Poglej Arad in Romuni
Romunija
Romunija je suverena država v jugovzhodni Evropi.
Poglej Arad in Romunija
Seznam suverenih držav
Seznam suverenih držav. Na svetu je trenutno 195 povsem neodvisnih držav.
Poglej Arad in Seznam suverenih držav
Slovaki
Slováki (slovaško Slováci) so zahodnoslovanska etnična skupina, ki večinoma naseljuje območje Slovaške, njen materni jezik pa je slovaščina.
Poglej Arad in Slovaki
Srbi
Srbi (srbsko Срби) so južnoslovanski narod, ki živi v Srbiji, Bosni in Hercegovini, Črni gori, na Hrvaškem, kot manjšina pa tudi v Severni Makedoniji.
Poglej Arad in Srbi
Temišvar
Temišvar (madž. Temesvár, nem.Temeswar, banatsko-bolgarsko Timisvár) je tretje največje mesto v Romuniji.
Poglej Arad in Temišvar
Vzhodnoevropski čas
Vzhódnoevrópski čàs (EET) je eno izmed imen časovnega pasu, ki je dve uri pred univerzalnim koordiniranim časom.
Poglej Arad in Vzhodnoevropski čas
33. pehotni polk (Avstro-Ogrska)
33.
Poglej Arad in 33. pehotni polk (Avstro-Ogrska)
Prav tako znan kot Arad, Romunija.