Hitreje kot brskalnik!
31 odnosi: Alberto Ascari, Alfa Romeo, Alfa Romeo P2, Autodrome de Linas-Montlhéry, Dirkač, Enzo Ferrari, Fiat, Formula 1, Francija, Italija, Italijani, Lombardija, Mantova, Milano, Prva svetovna vojna, Seznam nesreč s smrtnim izidom na dirkah za veliko nagrado, Sezona Velikih nagrad 1920, Sezona Velikih nagrad 1923, Sezona Velikih nagrad 1924, Sezona Velikih nagrad 1925, Targa Florio, Ugo Sivocci, Velika nagrada Belgije 1925, Velika nagrada Cremone, Velika nagrada Francije 1925, Velika nagrada Italije 1924, Vittorio Jano, 15. september, 1888, 1926, 26. julij.
Alberto Ascari
Alberto Ascari, italijanski dirkač Formule 1, * 13. julij 1918, Milano, Italija, † 26. maj 1955, Monza, Italija.
Novo!!: Antonio Ascari in Alberto Ascari · Poglej več »
Alfa Romeo
Alfa Romeo je italijanski proizvajalec avtomobilov.
Novo!!: Antonio Ascari in Alfa Romeo · Poglej več »
Alfa Romeo P2
Alfa Romeo P2 je dirkalnik Alfe Romeo, ki je bil v uporabi med sezonama 1924 in 1930, ko so z njim dirkali Antonio Ascari, Giuseppe Campari, Louis Wagner, Ferdinando Minoia in Gastone Brilli-Peri.
Novo!!: Antonio Ascari in Alfa Romeo P2 · Poglej več »
Autodrome de Linas-Montlhéry
Dirkališče Montlhéry Formule Renault Autodrome de Linas-Montlhéry je dirkališče, ki leži med francoskima mestoma Linas in Montlhéry, v okolici Pariza.
Novo!!: Antonio Ascari in Autodrome de Linas-Montlhéry · Poglej več »
Dirkač
Dirkač je športnik, ki se ukvarja z dirkanjem.
Novo!!: Antonio Ascari in Dirkač · Poglej več »
Enzo Ferrari
Enzo Anselmo Ferrari, dirkač in ustanovitelj Ferrarija, * 18. februar 1898, Emilia-Romagna, Italija, † 14. avgust 1988, Modena, Italija.
Novo!!: Antonio Ascari in Enzo Ferrari · Poglej več »
Fiat
Fiat S.p.A je italijansko avtomobilsko podjetje in avtomobilska korporacija, v katero so sedaj vključena nekoč neodvisna podjetja Abarth, Alfa Romeo, Ferrari, Iveco, Lancia in Maserati.
Novo!!: Antonio Ascari in Fiat · Poglej več »
Formula 1
Formula 1 (kratica F1) je najvišji razred motošporta, kot ga označuje FIA, krovna avtomobilistična organizacija.
Novo!!: Antonio Ascari in Formula 1 · Poglej več »
Francija
Francóska repúblika ali Fráncija (ali France) je obmorska država v Zahodni Evropi, ki na zahodu in severu meji na Atlantski ocean, na severovzhodu na Belgijo in Luksemburg, na vzhodu na Nemčijo, Švico, Italijo in Monako, ter na jugu na Sredozemsko morje, Španijo in Andoro.
Novo!!: Antonio Ascari in Francija · Poglej več »
Italija
Satelitski posnetek Apeninskega polotoka maja 2003 Itálija, uradno Italijanska republika, je unitarna parlamentarna republika v južni Evropi.
Novo!!: Antonio Ascari in Italija · Poglej več »
Italijani
Italijani so pretežno prebivalci Italije, nekaj jih je tudi v Sloveniji, na Tirolskem, Hrvaškem, v Franciji in v Švici.
Novo!!: Antonio Ascari in Italijani · Poglej več »
Lombardija
Lombardíja (v italijanskem izvirniku Lombardia), je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo.
Novo!!: Antonio Ascari in Lombardija · Poglej več »
Mantova
Mantova (italijansko Mantova; emilijansko in latinsko Mantua) je mesto in občina v Lombardiji v Italiji z okoli 50.000 prebivalci in glavno mesto pokrajine istega imena.
Novo!!: Antonio Ascari in Mantova · Poglej več »
Milano
Milano (lokalno narečno-lombardsko, v več neitalijanskih jezikih in zastarelo slovensko: Milan), je drugo največje mesto v Italiji in glavno mesto italijanske dežele Lombardije.
Novo!!: Antonio Ascari in Milano · Poglej več »
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.
Novo!!: Antonio Ascari in Prva svetovna vojna · Poglej več »
Seznam nesreč s smrtnim izidom na dirkah za veliko nagrado
To je seznam nesreč s smrtnim izidom na dirkah za veliko nagrado; se pravi seznam vseh tistih dirkačev, ki so se smrtno ponesrečili na katerem koli delu dirke za Veliko nagrado pred začetkom Svetovnega prvenstva Formule 1 v sezoni 1950.
Novo!!: Antonio Ascari in Seznam nesreč s smrtnim izidom na dirkah za veliko nagrado · Poglej več »
Sezona Velikih nagrad 1920
Sezona Velikih nagrad 1920 je bila trinajsta sezona Velikih nagrad, dirke niso bile povezane v prvenstvo.
Novo!!: Antonio Ascari in Sezona Velikih nagrad 1920 · Poglej več »
Sezona Velikih nagrad 1923
Sezona Velikih nagrad 1923 je bila šestnajsta sezona Velikih nagrad, dirke niso bile povezane v prvenstvo.
Novo!!: Antonio Ascari in Sezona Velikih nagrad 1923 · Poglej več »
Sezona Velikih nagrad 1924
Sezona Velikih nagrad 1924 je bila sedemnajsta sezona Velikih nagrad, dirke niso bile povezane v prvenstvo.
Novo!!: Antonio Ascari in Sezona Velikih nagrad 1924 · Poglej več »
Sezona Velikih nagrad 1925
Sezona Velikih nagrad 1925 je bila prva sezona Svetovnega konstruktorskega prvenstva.
Novo!!: Antonio Ascari in Sezona Velikih nagrad 1925 · Poglej več »
Targa Florio
Targa Florio je bila avtomobilistična dirka, ki je med letoma 1906 in 1977 potekala na italijanskem otoku Sicilija in je bila med letoma 1955 in 1973 del Svetovnega prvenstva športnih dirkalnikov.
Novo!!: Antonio Ascari in Targa Florio · Poglej več »
Ugo Sivocci
Ugo Sivocci, italijanski dirkač, * 29. avgust 1885, Salerno, Italija, † 8. september 1923, Monza, Italija.
Novo!!: Antonio Ascari in Ugo Sivocci · Poglej več »
Velika nagrada Belgije 1925
Velika nagrada Belgije 1925 je bila druga dirka Svetovnega konstruktorskega prvenstva v sezoni 1925.
Novo!!: Antonio Ascari in Velika nagrada Belgije 1925 · Poglej več »
Velika nagrada Cremone
Velika nagrada Cremone (italijansko Gran Premio di Cremona) je bila avtomobilistična dirka, ki je med letoma 1923 in 1929 potekala v italijanskem mestu Cremona.
Novo!!: Antonio Ascari in Velika nagrada Cremone · Poglej več »
Velika nagrada Francije 1925
Velika nagrada Francije 1925 je bila tretja dirka Svetovnega konstruktorskega prvenstva v sezoni 1925.
Novo!!: Antonio Ascari in Velika nagrada Francije 1925 · Poglej več »
Velika nagrada Italije 1924
Velika nagrada Italije 1924 je bila tretja in zadnja dirka Grandes Épreuves v sezoni Velikih nagrad 1924.
Novo!!: Antonio Ascari in Velika nagrada Italije 1924 · Poglej več »
Vittorio Jano
Vittorio Jano (János Viktor), italijanski avtomobilski inženir madžarskega rodu, * 22. april 1891, San Giorgio Canavese, Piemont, Italija, † 13. marec 1965, Torino.
Novo!!: Antonio Ascari in Vittorio Jano · Poglej več »
15. september
15.
Novo!!: Antonio Ascari in 15. september · Poglej več »
1888
1888 (MDCCCLXXXVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.
Novo!!: Antonio Ascari in 1888 · Poglej več »
1926
1926 (MCMXXVI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek.
Novo!!: Antonio Ascari in 1926 · Poglej več »
26. julij
26.
Novo!!: Antonio Ascari in 26. julij · Poglej več »
