Hitreje kot brskalnik!
15 odnosi: Atletika, Ženski svetovni rekord v štafeti 4 x 400 m, Evropsko prvenstvo v atletiki, Evropsko prvenstvo v atletiki 1966, Evropsko prvenstvo v atletiki 1969, Hamburg, Nemčija, Nemci, Poletne olimpijske igre, Poletne olimpijske igre 1960, Poletne olimpijske igre 1964, Tek na srednje proge, Univerzijada, 1938, 31. marec.
Atletika
Prikaz različnih atletskih disciplin in prizorišč Atletika je ekskluzivna skupina športnih disciplin, ki jih v osnovi sestavljajo tek, met, skok in hitra hoja.
Novo!!: Antje Gleichfeld in Atletika · Poglej več »
Ženski svetovni rekord v štafeti 4 x 400 m
Ženski svetovni rekord v štafeti 4 x 400 m. Prvi uradno priznani rekord je leta 1969 postavila sovjetska štafeta s časom 3:47,4, aktualni rekord pa je postavila sovjetska štafeta v postavi Tatjana Ledovska, Olga Nazarova, Marija Pinigina in Olga Brizgina 1.
Novo!!: Antje Gleichfeld in Ženski svetovni rekord v štafeti 4 x 400 m · Poglej več »
Evropsko prvenstvo v atletiki
Evropsko prvenstvo v atletiki je evropsko atletsko tekmovanje, ki je prvič potekalo leta 1934, običajno na štiri leta, od leta 2010 pa poteka vsako parno leto.
Novo!!: Antje Gleichfeld in Evropsko prvenstvo v atletiki · Poglej več »
Evropsko prvenstvo v atletiki 1966
Evropsko prvenstvo v atletiki 1966 je osmo evropsko prvenstvo v atletiki, ki je potekalo med 30. avgustom in 4. septembrom 1966 na Népstadionu v Budimpešti, Madžarska, v štiriindvajsetih disciplinah za moške in dvanajstih za ženske.
Novo!!: Antje Gleichfeld in Evropsko prvenstvo v atletiki 1966 · Poglej več »
Evropsko prvenstvo v atletiki 1969
Evropsko prvenstvo v atletiki 1969 je deveto evropsko prvenstvo v atletiki, ki je potekalo med 16. in 21. septembrom 1969 na stadionu Karaiskaki v Atenah, Grčija, v štiriindvajsetih disciplinah za moške in štirinajstih za ženske.
Novo!!: Antje Gleichfeld in Evropsko prvenstvo v atletiki 1969 · Poglej več »
Hamburg
Hamburg, uradno Svobodno in hanseatsko mesto Hamburg (nemško Freie und Hansestadt Hamburg) Constitution of Hamburg), je drugo največje mesto v Nemčiji po Berlinu z 1,8 milijona prebivalcev, na osmem mestu v Evropski uniji in kot tudi največje mesto sindikatov, ki ni eno glavnih mest v svojih državah članicah. Je ena od 16 nemških zveznih dežel, ki jo obkrožata deželi Schleswig-Holstein na severu in Spodnja Saška na jugu in je največje mesto Severne Nemčije. V mestni metropolitanski regiji živi več kot pet milijonov ljudi. Hamburg leži ob reki Labi in dveh njenih pritokih, reki Alster, ki tvori dve veliki jezeri v mestu in reki Bille. Je tretje največje nemško govoreče mesto po Berlinu in Dunaju. Uradno ime odraža hamburško zgodovino kot člana srednjeveške Hanseatske lige in svobodnega cesarskega mesta Svetega rimskega cesarstva. Pred združitvijo Nemčije leta 1871 je bil povsem suverena mestna država, pred letom 1919 pa je bila ustanovljena civilna republika, ki jo je ustavno vodil razred dednih velikih meščanov ali Hanseati. Med nesrečami, kot so Veliki požar v Hamburgu, poplave v Severnem morju iz leta 1962 in vojaški spopadi, vključno z bombardiranjem v drugi svetovni vojni, se je mesto po vsaki katastrofi uspelo dvigniti in postati bogatejše. Hamburg je tretje največje pristanišče v Evropi. Glavna regionalna radiodifuzna hiša NDR, tiskarna in založba Gruner + Jahr ter časopisi Der Spiegel in Die Zeit imajo sedež v mestu. Hamburg je sedež najstarejše berlinske borze in najstarejše trgovske banka na svetu, Berenberg Bank. Medijska, komercialna, logistična in industrijska podjetja s pomembnimi lokacijami v mestu so multinacionalke Airbus, Blohm + Voss, Aurubis, Beiersdorf in Unilever. Mesto gosti specialiste iz svetovne ekonomije in mednarodnega prava, vključno s konzularnimi in diplomatskimi predstavništvi Mednarodnega sodišča za pomorsko pravo, Fundacije EU-LAC in Unescovega inštituta za vseživljenjsko učenje, mednarodne politične konference in srečanja, kot je Evropa—Kitajska in G20. Nekdanji nemški kancler Helmut Schmidt, ki je vodil vlado osem let in Angela Merkel, nemška kanclerka od leta 2005, prihajata iz Hamburga. Mesto privablja številne tuje in domače turiste. V letu 2016 se je uvrščalo na 18. mesto na svetu. Speicherstadt in Kontorhausviertel sta bila leta 2015 uvrščena na Unescov seznam svetovne dediščine. Hamburg je glavno evropsko znanstveno, raziskovalno in izobraževalno središče z več univerzami in inštituti. Med najpomembnejšimi kulturnimi prizorišči sta koncertna dvorana Elbphilharmonie in Laeiszhalle. Ustvaril je gibanja, kot je Hamburger Schule in utrl pot za skupine, vključno z The Beatles. Hamburg je znan tudi po več gledališčih in različnih glasbenih oddajah. St. Paulijev Reeperbahn sodi med najbolj znana evropska zabaviščna območja.
Novo!!: Antje Gleichfeld in Hamburg · Poglej več »
Nemčija
Zvezna republika Nemčija je ena od vodilnih svetovnih industrijskih držav, umeščena na sredo Evrope.
Novo!!: Antje Gleichfeld in Nemčija · Poglej več »
Nemci
Némci (nemško die Deutschen) so narod ljudi nemškega rodu, se pravi tistih, ki pripadajo dediščini nemške kulture.
Novo!!: Antje Gleichfeld in Nemci · Poglej več »
Poletne olimpijske igre
Polétne olímpijske ígre ali Ígre olimpijáde so mednarodni športni dogodek, ki ga organizira Mednarodni olimpijski komite (MOK) vsaka štiri leta.
Novo!!: Antje Gleichfeld in Poletne olimpijske igre · Poglej več »
Poletne olimpijske igre 1960
Poletne olimpijske igre 1960 (uradno XVII. olimpijada moderne dobe) so bile poletne olimpijske igre, ki so potekale leta 1960 v Rimu v Italiji.
Novo!!: Antje Gleichfeld in Poletne olimpijske igre 1960 · Poglej več »
Poletne olimpijske igre 1964
Poletne olimpijske igre 1964 (uradno XVIII. olimpijada moderne dobe) so bile poletne olimpijske igre, ki so potekale leta 1964 v Tokiu na Japonskem.
Novo!!: Antje Gleichfeld in Poletne olimpijske igre 1964 · Poglej več »
Tek na srednje proge
Tek na srednje proge je tekaška disciplina daljša od šprintov, kjer so razdalje med 800 m in 3000 m.
Novo!!: Antje Gleichfeld in Tek na srednje proge · Poglej več »
Univerzijada
5 celin sveta ter so razvrščene v obliki črke u. Univerzijáda je mednarodni športni dogodek, ki ga organizira Mednarodna univerzitetna športna zveza (FISU).
Novo!!: Antje Gleichfeld in Univerzijada · Poglej več »
1938
1938 (MCMXXXVIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.
Novo!!: Antje Gleichfeld in 1938 · Poglej več »
31. marec
31.
Novo!!: Antje Gleichfeld in 31. marec · Poglej več »
