Hitreje kot brskalnik!
73 odnosi: Afrika, Aleksander Sergejevič Puškin, Amedeo Modigliani, Angleščina, Anglija, Arhitektura, Boginja, Boris Leonidovič Pasternak, Cenzura, Delovno taborišče, Doktorat, Ep, Etiopija, Evakuacija, Francoščina, Glagol, Italijanščina, Jean Racine, Josif Stalin, Julijanski koledar, Kipar, Kitica, Književnost, Komunistična partija Sovjetske zveze, Lev Nikolajevič Tolstoj, Literarna kritika, Literarni zgodovinar, Ljubezen, Ljubezenska pesem, München, Miokardni infarkt, Mitologija, Modernizem, Moskva, NKVD, Občilo, Ogenj in led (Robert Frost), Oktobrska revolucija, Osip Mandelštam, Pariz, Pesniška zbirka, Pesniški jezik, Pesništvo, Pesnica, Pesnik, Pisatelj, Prevajalec, Pripovedna pesem, Proza, Prva svetovna vojna, ..., Psevdonim, Rekviem (cikel pesmi), Resolucija (pravo), Rusija, Sankt Peterburg, Seznam ameriških pesnikov, Seznam francoskih pesnikov, Seznam ruskih pesnikov, Sicilija, Simbolizem (književnost), Slikar, Sovjetska zveza, Stavek, Taškent, Tatari, Tragedija, Ukrajina, Univerza v Oxfordu, 11. junij, 1889, 1966, 23. junij, 5. marec. Razširi indeks (23 več) »
Afrika
Áfrika (pogovorno črna celina, tudi tropska celina) je za Azijo druga največja celina, tako po površini kot po prebivalstvu.
Novo!!: Ana Andrejevna Ahmatova in Afrika · Poglej več »
Aleksander Sergejevič Puškin
Aleksander Sergejevič Puškin, (rusko Алекса́ндр Серге́евич Пу́шкин), ruski pesnik, pisatelj in dramatik, * 6. junij (26. maj, ruski koledar) 1799, Moskva, Rusija, † 10. februar (29. januar) 1837, Sankt Peterburg.
Novo!!: Ana Andrejevna Ahmatova in Aleksander Sergejevič Puškin · Poglej več »
Amedeo Modigliani
Amedeo Clemente Modigliani, italijanski umetnik, slikar in kipar, * 12. julij 1884, Livorno, Toskana, Italija, † 24. januar 1920, Pariz, Francija.
Novo!!: Ana Andrejevna Ahmatova in Amedeo Modigliani · Poglej več »
Angleščina
Angléščina je zahodnogermanski jezik, ki izvira iz Anglije.
Novo!!: Ana Andrejevna Ahmatova in Angleščina · Poglej več »
Anglija
Anglija je dežela na severozahodu Evrope in skupaj s Škotsko, Walesom in Severno Irsko sestavlja Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske.
Novo!!: Ana Andrejevna Ahmatova in Anglija · Poglej več »
Arhitektura
Naslovnica knjige Marc-Antoinea Laugierja: ''Essai sur l'Architecture'', primitivna koča kot alegorija arhitekture Arhitektura je znanstvena, tehnična in umetniška disciplina, ki se posveča ustvarjanju okolja, ki je primerno za človeško prebivanje in delovanje ter razmišljanju o vprašanjih, ki so s tem povezana.
Novo!!: Ana Andrejevna Ahmatova in Arhitektura · Poglej več »
Boginja
Cerere, rimske boginje poljedelstva Bogínja je žensko božanstvo oziroma božansko bitje.
Novo!!: Ana Andrejevna Ahmatova in Boginja · Poglej več »
Boris Leonidovič Pasternak
Boris Leonidovič Pasternak (rusko Бори́с Леони́дович Пастерна́к), ruski pisatelj, pesnik in prevajalec, * 10. februar (29. januar, ruski koledar) 1890, Moskva, Rusija, † 30. maj 1960, Peredelkino pri Moskvi.
Novo!!: Ana Andrejevna Ahmatova in Boris Leonidovič Pasternak · Poglej več »
Cenzura
Zdravljice Cenzura je preprečevanje razširjanja informacij v javnem sporočanju ali drugje z utemeljitvijo, da gre za material, ki je sporen, škodljiv, občutljiv ali »neprikladen«.
Novo!!: Ana Andrejevna Ahmatova in Cenzura · Poglej več »
Delovno taborišče
Delovno taborišče (nemško Arbeitslager) je podvrsta koncentracijskega taborišča, v katerem so zaporniki primorani v opravljanje prisilnega dela.
Novo!!: Ana Andrejevna Ahmatova in Delovno taborišče · Poglej več »
Doktorat
Doktorát ali doktorski naziv je najvišji akademski naziv, ki ga podeljuje univerza.
Novo!!: Ana Andrejevna Ahmatova in Doktorat · Poglej več »
Ep
Ép (grš. επoς / épos/, beseda; πoιεo /poiéo/, pesnim) je najobsežnejša pripovedna pesnitev.
Novo!!: Ana Andrejevna Ahmatova in Ep · Poglej več »
Etiopija
Federatívna demokrátična repúblika Etiópija (amharsko የኢትዮጵያ, Itjop'ija) je celinska država v severovzhodni Afriki.
Novo!!: Ana Andrejevna Ahmatova in Etiopija · Poglej več »
Evakuacija
Evakuacija je takojšen in hiter premik ljudi stran od grožnje ali dejanskega pojava nevarnosti.
Novo!!: Ana Andrejevna Ahmatova in Evakuacija · Poglej več »
Francoščina
Francóščina (francosko la langue française ali français) je jezik, ki je del romanske veje indoevropske jezikovne družine.
Novo!!: Ana Andrejevna Ahmatova in Francoščina · Poglej več »
Glagol
Glágol je pregibna besedna vrsta, ki v stavku tvori povedek ali jedro povedka.
Novo!!: Ana Andrejevna Ahmatova in Glagol · Poglej več »
Italijanščina
Italijánščina (italijansko italiano ali lingua italiana) je romanski jezik, ki ga govori okoli 62 milijonov ljudi, med katerimi jih večina živi v Italiji.
Novo!!: Ana Andrejevna Ahmatova in Italijanščina · Poglej več »
Jean Racine
Jean Baptiste Racine (rasín), francoski klasicistični književnik, * 21. december 1639, La Ferté-Milon, † 21. april 1699, Pariz.
Novo!!: Ana Andrejevna Ahmatova in Jean Racine · Poglej več »
Josif Stalin
Jósif Visariónovič Stálin, izvirno ime Ióseb Besariónis dze Džugašvíli, gruzijski revolucionar in sovjetski politik, drugi voditelj Sovjetske zveze, * 18. december (ruski koledar: 6. december) 1878, Gori, Ruski imperij (danes Gruzija), † 5. marec 1953, Kuncevo pri Moskvi, Sovjetska zveza (danes Rusija).
Novo!!: Ana Andrejevna Ahmatova in Josif Stalin · Poglej več »
Julijanski koledar
Julijánski koledár je oblika koledarja, ki temelji na tropskem letu (Sončevo leto) in se imenuje po Gaju Juliju Cezarju.
Novo!!: Ana Andrejevna Ahmatova in Julijanski koledar · Poglej več »
Kipar
Kipar pri delu Kipár (ž. kipárka) je umetnik, ki deluje na področju kiparstva.
Novo!!: Ana Andrejevna Ahmatova in Kipar · Poglej več »
Kitica
Kítica (tudi strófa, grško στροφή: strofé - obrat, obračaj, pregib) je v pesništvu največji sestavni del pesmi in glede na slog in razporeditev kitic lahko nato pesem definiramo.
Novo!!: Ana Andrejevna Ahmatova in Kitica · Poglej več »
Književnost
Stare knjige Knjižévnost ali literatúra, slóvstvo označuje poseben način komunikacije, ki ga prepoznavamo po oznakah njegovih specifičnih oblik, npr.
Novo!!: Ana Andrejevna Ahmatova in Književnost · Poglej več »
Komunistična partija Sovjetske zveze
Spominska znamka ob 16. kongresu KPSS Zbornik resolucij in sklepov KPSS, (1898-1953) Komunístična pártija Sovjétske zvéze (KPSZ, Коммунистическая партия Советского Союза) je bila edina dovoljena politična stranka v Sovjetski zvezi in najpomembnejša politična sila v tej državi.
Novo!!: Ana Andrejevna Ahmatova in Komunistična partija Sovjetske zveze · Poglej več »
Lev Nikolajevič Tolstoj
Grof Lev Nikolajevič Tolstoj, ruski pisatelj, politik in publicist, * 9. september 1828, Jasna Poljana, Tulska gubernija, Ruski imperij (danes Rusija), † 20. november 1910, Astapovo, Tambovska gubernija, Ruski imperij (danes Rusija).
Novo!!: Ana Andrejevna Ahmatova in Lev Nikolajevič Tolstoj · Poglej več »
Literarna kritika
Literarna kritika (književna kritika, literarna ocena, literarna recenzija) je publicistična dejavnost, ki opisuje, analizira, interpretira, uvršča in vrednoti nova knjižna leposlovna dela.
Novo!!: Ana Andrejevna Ahmatova in Literarna kritika · Poglej več »
Literarni zgodovinar
Literarni zgodovinar je strokovnjak za literarno zgodovino.
Novo!!: Ana Andrejevna Ahmatova in Literarni zgodovinar · Poglej več »
Ljubezen
Pelikan, ki si je ranil prsi, da bi s svojo krvjo nahranil mladiče, je star simbol žrtvujoče se ljubezni. Ljubezen je čustvena navezanost in naklonjenost drugim osebam, sicer pa ta pojem lahko povezujemo tudi z dejavnostmi (npr. ljubezen do učenja), z drugimi živimi bitji (ljubezen do živali; ljubezen do narave) in z ostalimi pojmi (ljubezen do glasbe) itd.
Novo!!: Ana Andrejevna Ahmatova in Ljubezen · Poglej več »
Ljubezenska pesem
Ljubezenske pesmi, tudi erotične pesmi, (grško ερος, eros - ljubezen), izpovedujejo ljubezen od najnežnejšega hrepenenja in pričakovanja po ljubljenem bitju preko vseh odtenkov ljubezenske sreče in žalosti, upanja in razočaranja, zvestobe in ljubosumnosti, predanosti in sovraštva, odpuščanja in maščevanja, do največje strasti in zadnje omame.
Novo!!: Ana Andrejevna Ahmatova in Ljubezenska pesem · Poglej več »
München
München (zastarelo slovensko Monakovo, staronemško Munichen, bavarsko narečno Minga) je glavno in najbolj naseljeno mesto največje nemške Zvezne dežele Bavarske.
Novo!!: Ana Andrejevna Ahmatova in München · Poglej več »
Miokardni infarkt
Miokardni infarkt oz.
Novo!!: Ana Andrejevna Ahmatova in Miokardni infarkt · Poglej več »
Mitologija
Gregorio Lazzarini - ''Rinaldo and Armida'' (ok. 1690, Narodna galerija Slovenije) Mitologíja (grško μυθος: mýthos - mit + λóγος: logos - beseda, govor) ali bajeslóvje je folklorni žanr, sestavljen iz pripovedi ali zgodb, ki igrajo temeljno vlogo v družbi, kot so temeljne zgodbe ali miti o izvoru.
Novo!!: Ana Andrejevna Ahmatova in Mitologija · Poglej več »
Modernizem
Modernizem je lahko.
Novo!!: Ana Andrejevna Ahmatova in Modernizem · Poglej več »
Moskva
Moskva (a) je glavno mesto in največje mesto v Rusiji, ima tudi status federalnega mesta v upravni delitvi Rusije.
Novo!!: Ana Andrejevna Ahmatova in Moskva · Poglej več »
NKVD
Grb NKVD. Ljudski komisariat za notranje zadeve (НКВД, Narodnij komissariat vnutrennih del, NKVD) je bila sovjetska varnostno-obveščevalna služba, ki je nastala z reorganizacijo GPU leta 1922.
Novo!!: Ana Andrejevna Ahmatova in NKVD · Poglej več »
Občilo
Občilo ali medij je vsako komunikacijsko sredstvo ali orodje, na primer knjiga, slika, fotografija, letak, plakat ali časopis.
Novo!!: Ana Andrejevna Ahmatova in Občilo · Poglej več »
Ogenj in led (Robert Frost)
Ogenj in led je pesem, ki jo je leta 1920 napisal ameriški pesnik Robert Frost.
Novo!!: Ana Andrejevna Ahmatova in Ogenj in led (Robert Frost) · Poglej več »
Oktobrska revolucija
Kremlju, Moskva, 1917 Oktobrska revolucija je razširjen naziv za vstajo v Petrogradu v noči iz 24.
Novo!!: Ana Andrejevna Ahmatova in Oktobrska revolucija · Poglej več »
Osip Mandelštam
Osip Emiljevič Mandelštam (О́сип Эми́льевич Мандельшта́м), ruski pesnik in esejist, * 15. januar (3. januar, ruski koledar) 1891, Varšava, † 27. december 1938, okolica Vladivostoka.
Novo!!: Ana Andrejevna Ahmatova in Osip Mandelštam · Poglej več »
Pariz
Pariz je glavno mesto in najbolj naseljeno mesto Francije, ocenjeno z 2.165.423 prebivalcev v letu 2019 na območju več kot 105 km², je leta 2020 30.
Novo!!: Ana Andrejevna Ahmatova in Pariz · Poglej več »
Pesniška zbirka
Pesniška zbirka je zbirka pesmi, ki so običajno zbrane in izdane v obliki knjižnega dela.
Novo!!: Ana Andrejevna Ahmatova in Pesniška zbirka · Poglej več »
Pesniški jezik
Pesniški jezik se imenuje tudi umetnostni jezik in je kot jezikovna zvrst, v kateri izstopa poetična funkcija, uporabljen v literarnih delih.
Novo!!: Ana Andrejevna Ahmatova in Pesniški jezik · Poglej več »
Pesništvo
kitice imajo grafično podobo keliha za vino Pesništvo ali poetika je literarna zvrst, pomeni pisanje pesmi, ki z estetskimi in pogosto tudi ritmičnimi lastnostmi uporabljenega jezika vzbujajo v bralcu asociacije, ki presegajo dobesedni pomen, s tem pa tudi čustva.
Novo!!: Ana Andrejevna Ahmatova in Pesništvo · Poglej več »
Pesnica
Pesnica je lahko.
Novo!!: Ana Andrejevna Ahmatova in Pesnica · Poglej več »
Pesnik
Pésnik (ž. pésnica) ali poét (ž. poétinja, poetésa, poétka) je tisti, ki piše pesmi oziroma poezijo.
Novo!!: Ana Andrejevna Ahmatova in Pesnik · Poglej več »
Pisatelj
Ernesta Hemingwayja iz leta 1939. Pisátelj je človek, ki piše romane, povesti, novele.
Novo!!: Ana Andrejevna Ahmatova in Pisatelj · Poglej več »
Prevajalec
Prevajalec je jezikoslovec, katerega naloga je prevajati besedilo oz.
Novo!!: Ana Andrejevna Ahmatova in Prevajalec · Poglej več »
Pripovedna pesem
Pripovedna pesem ali epska pesnitev je vsaka pesnitev, ki opeva zunanje dogodke in nima značilnih potez romance ali balade.
Novo!!: Ana Andrejevna Ahmatova in Pripovedna pesem · Poglej več »
Proza
Próza je izrazna oblika v besedni komunikaciji, za katero je za razliko od poezije značilno besedilo v nevezani besedi in katere osnovna enota je stavek.
Novo!!: Ana Andrejevna Ahmatova in Proza · Poglej več »
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.
Novo!!: Ana Andrejevna Ahmatova in Prva svetovna vojna · Poglej več »
Psevdonim
Psevdonim ali vzdevek (tudi alias) je izmišljeno ime, ki si ga oseba ali skupina privzame za določen namen in se razlikuje od njihovega izvirnega ali pravega imena (ortonim).
Novo!!: Ana Andrejevna Ahmatova in Psevdonim · Poglej več »
Rekviem (cikel pesmi)
Naslovnica prve delne izdaje ''Rekviema'' iz leta 1963 Rekviem, cikel pesmi ruske pesnice Ane Ahmatove, nastal v letih 1935−1940.
Novo!!: Ana Andrejevna Ahmatova in Rekviem (cikel pesmi) · Poglej več »
Resolucija (pravo)
Resolucija (lat. resolūtiō v pomenu sklep, odlok) je na sestanku, zborovanju ali kongresu sprejeta javna izjava o pomembnem vprašanju.
Novo!!: Ana Andrejevna Ahmatova in Resolucija (pravo) · Poglej več »
Rusija
Rusija (Rossíja; izgovarjava) ali Ruska federacija (Росси́йская Федера́ция, Rossíjskaja Federácija; (v ruščini)) je država, ki se razteza od Vzhodne Evrope do Severne Azije.
Novo!!: Ana Andrejevna Ahmatova in Rusija · Poglej več »
Sankt Peterburg
Sankt Peterburg (rusko Санкт-Петербург – Sankt-Peterbúrg), v preteklosti znan kot Petrograd (1914–1924) in Leningrad (1924–1991), je mesto ob reki Nevi, na začetku Finskega zaliva v Baltskem morju.
Novo!!: Ana Andrejevna Ahmatova in Sankt Peterburg · Poglej več »
Seznam ameriških pesnikov
Seznam ameriških pesnikov.
Novo!!: Ana Andrejevna Ahmatova in Seznam ameriških pesnikov · Poglej več »
Seznam francoskih pesnikov
Seznam francoskih pesnikov.
Novo!!: Ana Andrejevna Ahmatova in Seznam francoskih pesnikov · Poglej več »
Seznam ruskih pesnikov
Seznam ruskih pesnikov.
Novo!!: Ana Andrejevna Ahmatova in Seznam ruskih pesnikov · Poglej več »
Sicilija
Sicilija (italijansko: Sicilia; sicilijansko: Sicilia) je največji otok v Sredozemskem morju.
Novo!!: Ana Andrejevna Ahmatova in Sicilija · Poglej več »
Simbolizem (književnost)
Simbolizem je umetnostna smer ob koncu 19. in začetku 20. stoletja, ki izraža duhovno dojemanje sveta zlasti s simboli kot izraz zavračanja pozitivizma in naturalizma.
Novo!!: Ana Andrejevna Ahmatova in Simbolizem (književnost) · Poglej več »
Slikar
Rihard Jakopič v ateljeju Slikár je umetnik, ki ustvarja slike, dvo-razsežnostne umetnine z nanašanjem barvne emulzije oziroma barve na plosko površino.
Novo!!: Ana Andrejevna Ahmatova in Slikar · Poglej več »
Sovjetska zveza
Zveza sovjetskih socialističnih republik (ZSSR ali Sovjetska zveza; Sojuz sovjetskih socialističeskih respublik, SSSR zapisano v cirilici kot Сою́з Сове́тскихСоциалисти́ческихРеспу́блик) je bila formalna zveza (federacija) socialističnih republik, ki je obstajala od leta 1922 do leta 1991.
Novo!!: Ana Andrejevna Ahmatova in Sovjetska zveza · Poglej več »
Stavek
Stavek je jezikovna enota, ki je sestavljena iz več besed, zbranih okoli osebne glagolske oblike oziroma povedka.
Novo!!: Ana Andrejevna Ahmatova in Stavek · Poglej več »
Taškent
Kompleks Telyashayakh ob mošeji Barakhon s stavbo v kateri je shranjen rokopis originalnega Korana Taškent (/ˌtæʃˈkɛnt/;, Тошкент) je glavno mesto Uzbekistana.
Novo!!: Ana Andrejevna Ahmatova in Taškent · Poglej več »
Tatari
Tatari so turško ljudstvo, ki živi v Ruski federaciji, v Povolžju (avtonomni republiki Tatarstan, Baškortostan in sosednja območja) ter v Sibiriji.
Novo!!: Ana Andrejevna Ahmatova in Tatari · Poglej več »
Tragedija
Tragédija ali žaloígra (grško tragōdía.
Novo!!: Ana Andrejevna Ahmatova in Tragedija · Poglej več »
Ukrajina
Ukrajina je država v Vzhodni Evropi.
Novo!!: Ana Andrejevna Ahmatova in Ukrajina · Poglej več »
Univerza v Oxfordu
Univerza v Oxfordu je univerza v Oxfordu, Anglija, ki je bila ustanovljena okoli leta 1096 in velja za najstarejšo univerzo v angleško govorečem svetu.
Novo!!: Ana Andrejevna Ahmatova in Univerza v Oxfordu · Poglej več »
11. junij
11.
Novo!!: Ana Andrejevna Ahmatova in 11. junij · Poglej več »
1889
1889 (MDCCCLXXXIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.
Novo!!: Ana Andrejevna Ahmatova in 1889 · Poglej več »
1966
1966 (MCMLXVI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.
Novo!!: Ana Andrejevna Ahmatova in 1966 · Poglej več »
23. junij
23.
Novo!!: Ana Andrejevna Ahmatova in 23. junij · Poglej več »
5. marec
5.
Novo!!: Ana Andrejevna Ahmatova in 5. marec · Poglej več »
Preusmerja sem:
Ana Ahmatova, Anna Ahmatova, Anna Akhmatova, Anna Andrejevna Gorenko.
