Kazalo
8 odnosi: Abdžad, Angleščina, Diakritično znamenje, Latinica, Mednarodna fonetična abeceda, Samoglasnik, Slovenščina, Unicode.
Abdžad
Arabski abdžad, najbolj razširjen in najbolj poznan abdžad. Hebrejski abdžad, eden izmed petih abdžadov, ki se še uporabljajo v vsakdanjem življenju. Abdžad (abd͡ʒad; أبجد v arabščini, אבּג'ד v hebrejščini, angleško abjad) ali soglasniška abeceda je vrsta pisanja govora, ko vsak znak predstavlja en glas, v veliki večini soglasnik, samoglasnike pa je potrebno ugotoviti, saj običajno niso zapisani.
Poglej Angleški abdžad in Abdžad
Angleščina
Angléščina je zahodnogermanski jezik, ki izvira iz Anglije.
Poglej Angleški abdžad in Angleščina
Diakritično znamenje
Ločeválno ali diakrítično známenje (diakrítični znák) je znamenje, zapisano nad, pod črko ali prek nje z namenom označitve njene spremenjene glasovne vrednosti, naglasa ali tona.
Poglej Angleški abdžad in Diakritično znamenje
Latinica
Latínica je bila pisava starih Rimljanov in je vsaka pisava, ki se je razvila iz nje.
Poglej Angleški abdžad in Latinica
Mednarodna fonetična abeceda
Uradna karta MFA, posodobljena leta 2020 Mednarodna fonetična abeceda (MFA,, IPA,, API) je mednarodno standardiziran sistem zapisa glasov v črkovni obliki, ki temelji predvsem na latinici.
Poglej Angleški abdžad in Mednarodna fonetična abeceda
Samoglasnik
Samoglásnik ali vokál je v jezikoslovju glas, za katerega tvorbo je značilna največja odprtost govorne cevi v primerjavi z zvočnikom in nezvočnikom.
Poglej Angleški abdžad in Samoglasnik
Slovenščina
Slovenščina je združeni naziv za uradni knjižni jezik Slovencev in skupno ime za narečja in govore, ki jih govorijo ali so jih nekoč govorili Slovenci.
Poglej Angleški abdžad in Slovenščina
Unicode
Unicode (slovenjeno unikod) je standard za kodiranje znakov v računalništvu, ki glede na implementacijo za zapis znaka uporablja od enega do štiri zloge.
Poglej Angleški abdžad in Unicode