Logo
Unijapedija
Komunikacija
na voljo v Google Play
Novo! Naložite Unijapedija na vašem Android ™!
Namesti
Hitreje kot brskalnik!
 

Anders Jonas Ångström

Index Anders Jonas Ångström

Anders Jonas Ångström, švedski astronom in fizik, * 13. avgust 1814, Lögdö, Medelpad, Švedska, † 21. junij 1874, Uppsala, Švedska.

26 odnosi: Astronom, Astronomija, Švedi, Švedska, Dolžina, Fizik, Fizika, Komet, Luna, Meritev, Merska enota, Milimeter, Nanometer, Rumfordova medalja, Sonce, Spekter elektromagnetnega valovanja, Spektralna črta, Spektroskopija, Udarni krater, Univerza v Uppsali, Uppsala, Vodik, 13. avgust, 1814, 1874, 21. junij.

Astronom

Astronom in astronomka sta znanstvenik in znanstvenica, ki se največ ukvarjata z astronomijo.

Novo!!: Anders Jonas Ångström in Astronom · Poglej več »

Astronomija

vesoljskega daljnogleda TRACE Astronomíja (astronomía http://www.fran.si/134/slovenski-pravopis/3814365/zvezdoslovje?View.

Novo!!: Anders Jonas Ångström in Astronomija · Poglej več »

Švedi

Švedi so germanski narod, ki govori švedsko in živi pretežno na Švedskem (7,9 milijonov) in na Finskem (okoli 300.000), ter drugje v Skandinaviji, v ZDA (več kot 4 milijonov ljudi je švedskega porekla) in Kanadi.

Novo!!: Anders Jonas Ångström in Švedi · Poglej več »

Švedska

Kraljevina Švedska (švedsko Konungariket Sverige) je obmorska in največja (tako po površini - 450.000 kv. km, kot po prebivalstvu - okoli 10 milijonov) nordijska država v Skandinaviji v severni Evropi.

Novo!!: Anders Jonas Ångström in Švedska · Poglej več »

Dolžina

Dolžína je v običajni rabi poseben primer razdalje (prim. širina, višina), v fiziki in tehniki pa sta pojma dolžine in razdalje največkrat sopomenska.

Novo!!: Anders Jonas Ångström in Dolžina · Poglej več »

Fizik

Fizik je znanstvenik, ki največ deluje in preučuje na področju fizike.

Novo!!: Anders Jonas Ångström in Fizik · Poglej več »

Fizika

fizikalnih pojavov Fízika (phusikḗ (epistḗmē) – poznavanje narave,: phúsis – narava) je naravoslovna veda, ki vključuje proučevanje snovi in njeno gibanje v prostoru in času, skupaj s povezanimi pojmi kot sta energija in sila.»Fizikalna znanost je tisto področje znanja, ki se nanaša na red v naravi ali z drugimi besedami pravilno zaporedje dogodkov.« V najširšem pomenu je to veda o naravi prikazana na način, ki omogoča razumevanje obnašanja vesolja.»Fizika je študija tvojega sveta ter sveta in vesolja okoli vas.« Fizika je ena izmed najstarejših akademskih disciplin, verjetno celo najstarejša zaradi vključene astronomije. Zadnjih dva tisoč let je bila fizika del naravoslovja skupaj s kemijo, določenimi vejami matematike in biologije, toda med znanstveno revolucijo v 17.-tem stoletju so se v naravoslovju začeli razvijati samostojni raziskovalni programi. Fizika je povezana z interdisciplinarnimi vedami kot sta biofizika in kvantna kemija, ločnice med njimi niso strogo določene. Fizika pomembno prispeva pri razvoju novih tehnologij. Na primer, napredek v razumevanju elektromagnetizma ali jedrske fizike je neposredno privedel do razvoja novih izdelkov, ki so bistveno preoblikovali sodobno družbo, kot so televizija, računalniki, gospodinjski aparati, in jedrsko orožje; napredek na področju termodinamike je privedel do razvoja industrializacije in na področju mehanike je napredek navdihnil razvoj infinitezimalnega računa. Skupščina Organizacije združenih narodov je proglasila leto 2005 za Svetovno leto fizike.

Novo!!: Anders Jonas Ångström in Fizika · Poglej več »

Komet

Apianovem delu ''Astronomicum caesareum'' iz leta 1540 Komèt (grško: kométes - zvezda z lasmi, iz komé - lasje; ali repatíca) je majhno astronomsko telo, podobno asteroidu, vendar sestavljeno pretežno iz ledu.

Novo!!: Anders Jonas Ångström in Komet · Poglej več »

Luna

Luna je Zemljin edini naravni satelit.

Novo!!: Anders Jonas Ångström in Luna · Poglej več »

Meritev

GHz Berkeleyju Merítev ali mérjenje je skupek ali niz opravil za določevanje velikosti kakšne značilnosti telesa, kot sta na primer njegova dolžina ali masa, relativno glede na enoto meritve, oziroma vrednosti neke merjene fizikalne količine.

Novo!!: Anders Jonas Ångström in Meritev · Poglej več »

Merska enota

Mérska enôta je v meroslovju standardna enota pri merjenju fizikalnih količin.

Novo!!: Anders Jonas Ångström in Merska enota · Poglej več »

Milimeter

Milimeter (označba mm) je enota za merjenje dolžine, enaka eni tisočinki metra (predpona »mili-« v mednarodnem sistemu enot označuje 1/1000).

Novo!!: Anders Jonas Ångström in Milimeter · Poglej več »

Nanometer

Nánométer (označba nm) je enota za merjenje dolžine, enaka eni 1 milijardinki metra, tj.

Novo!!: Anders Jonas Ångström in Nanometer · Poglej več »

Rumfordova medalja

Rumfordova medalja je znanstvena nagrada za izjemna nedavna odkritja na področju toplotnih ali optičnih značilnosti snovi znanstvenika, ki deluje v Evropi.

Novo!!: Anders Jonas Ångström in Rumfordova medalja · Poglej več »

Sonce

Sonce je osrednja točka našega Osončja.

Novo!!: Anders Jonas Ångström in Sonce · Poglej več »

Spekter elektromagnetnega valovanja

Spekter elektromagnetnega valovanja ali elektromagnetni spekter je razpon vseh mogočih frekvenc elektromagnetnega valovanja.

Novo!!: Anders Jonas Ångström in Spekter elektromagnetnega valovanja · Poglej več »

Spektralna črta

Absorpcijske črte za zrak pri posredni osvetlitvi, pri čemer neposredni vir svetlobe ni viden, tako da plin ni neposredno med virom in detektorjem. Vidne so Fraunhoferjeve črte v sončni svetlobi in Rayleighovo sipanje. Posnetek je spekter modrega neba nekoliko blizu obzorja, ki gleda proti vzhodu s soncem na zahodu na jasen dan okoli 15.00–16.00 ure. Spektralna črta je šibkejše ali močnejše območje v sicer enakomernem in zveznem spektru svetlobe.

Novo!!: Anders Jonas Ångström in Spektralna črta · Poglej več »

Spektroskopija

prizmo Spektroskopíja (tudi spektrálna analíza) je fizikalna disciplina, ki se ukvarja z analizo energije sevanja po stiku s snovjo.

Novo!!: Anders Jonas Ångström in Spektroskopija · Poglej več »

Udarni krater

Luni. Udarni krater (tudi astroblem ali kar krater) je krožna ali ovalna depresija na površju, običajno na planetu, naravnem satelitu, asteroidu ali drugemu nebesnemu telesu, ki je nastala s trkom manjšega telesa meteorja s površjem.

Novo!!: Anders Jonas Ångström in Udarni krater · Poglej več »

Univerza v Uppsali

Univerza v Uppsali je javna univerza s sedežem v mestu Uppsala na Švedskem.

Novo!!: Anders Jonas Ångström in Univerza v Uppsali · Poglej več »

Uppsala

Zračni posnetek mesta Uppsala je četrto največje švedsko mesto in glavno mesto istoimenskega okrožja.

Novo!!: Anders Jonas Ångström in Uppsala · Poglej več »

Vodik

Vodík je kemični element s simbolom H, atomskim številom 1 in atomsko maso 1,00794 u. Je najlažji element v periodnem sistemu elementov.

Novo!!: Anders Jonas Ångström in Vodik · Poglej več »

13. avgust

13.

Novo!!: Anders Jonas Ångström in 13. avgust · Poglej več »

1814

1814 (MDCCCXIV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.

Novo!!: Anders Jonas Ångström in 1814 · Poglej več »

1874

1874 (MDCCCLXXIV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.

Novo!!: Anders Jonas Ångström in 1874 · Poglej več »

21. junij

21.

Novo!!: Anders Jonas Ångström in 21. junij · Poglej več »

Preusmerja sem:

Anders Angstrom, Anders J. Ångström, Anders Jonas Angstrom, Anders Jonas Angström, Anders Jonas Ångstrom, Anders Ångström.

OdhodniDohodne
Zdravo! Smo na Facebooku zdaj! »