Kazalo
20 odnosi: Amor, Antična Grčija, Dioniz, Epika, Evropa, Francoščina, Gotthold Ephraim Lessing, Grščina, Grška mitologija, Jean-Jacques Rousseau, Johann Wolfgang von Goethe, Kultura, Lirika, Pesništvo, Pesnik, Pierre de Ronsard, Prevajanje, Renesansa, Rima, Rokoko.
- Pesniške oblike
Amor
Amor (latinsko ljubezen; tudi Kupid) je v rimski mitologiji bog ljubezni.
Poglej Anakreontika in Amor
Antična Grčija
Antična Grčija je poimenovanje za obdobje stare grške kulture med koncem velikih selitev indoevropskih plemen okoli leta 800 pr.
Poglej Anakreontika in Antična Grčija
Dioniz
Dioniz je bog trgatve, pridelave trte in vina, rodovitnosti, sadovnjakov in sadja, rastlinstva, neprištevnosti, obrednih norosti, verskega zanosa, veselice in gledališča v starogrški religiji in mitologiji.
Poglej Anakreontika in Dioniz
Epika
Epika (pripovedništvo ali proza) je velika skupina besedil, katerih avtorji so pripovedniki oz.
Poglej Anakreontika in Epika
Evropa
Satelitska slika Evrope Evropa je celina katere meje so Atlantski ocean na zahodu, Arktični ocean na severu, Sredozemsko morje na jugu.
Poglej Anakreontika in Evropa
Francoščina
Francóščina (francosko la langue française ali français) je jezik, ki je del romanske veje indoevropske jezikovne družine.
Poglej Anakreontika in Francoščina
Gotthold Ephraim Lessing
Gotthold Ephraim Lessing, nemški pisatelj, filozof, dramatik, publicist, umetnostni kritik, * 22. januar 1729, Kamjenc, Gornje Lužice, Elektorat Saška, † 15. februar 1781, Braunschweig, Vojvodina Braunschweig-Lüneburg.
Poglej Anakreontika in Gotthold Ephraim Lessing
Grščina
Gŕščina (novogrško, Elliniká, starogrško, Hellēnikḕ) je indoevropski jezik, ki ga govorijo predvsem v Grčiji.
Poglej Anakreontika in Grščina
Grška mitologija
Grško trojstvo in razporeditev treh zemeljskih kraljestev: Zevsovega Boga (Nebesa), Pozejdona (Morja in oceani) in Hada (Podzemlje). Teos (manjši bogovi) so otroci te trojice. Doprsni Zevsov kip Grška mitologija je skupek mitov in naukov, ki pripadajo antičnim Grkom, v zvezi z njihovimi bogovi in junaki, naravo Sveta in izvorom ter pomenom njihovega kultnega in ritualnega ravnanja.
Poglej Anakreontika in Grška mitologija
Jean-Jacques Rousseau
Jean-Jacques Rousseau, francoski književnik, filozof, pedagog in skladatelj, švicarskega rodu * 28. junij 1712, Ženeva, † 2. julij 1778, Ermenonville pri Parizu.
Poglej Anakreontika in Jean-Jacques Rousseau
Johann Wolfgang von Goethe
Johann Wolfgang von Goethe, nemški pisatelj, pesnik, dramatik, politik, znanstvenik in filozof, * 28. avgust 1749, Frankfurt na Majni, Nemčija, † 22. marec 1832, Weimar, Nemčija.
Poglej Anakreontika in Johann Wolfgang von Goethe
Kultura
Staroegipčanska umetnost Kultura (iz latinske besede cultura, izpeljane iz colere, kar pomeni »gojiti«) se na splošno nanaša na oblike človeške dejavnosti in simbolične strukture, ki dajejo taki aktivnosti pomen.
Poglej Anakreontika in Kultura
Lirika
Lirika (pesništvo ali poetika) je velika skupina besedil, v kateri so besedila pisana v posebni obliki, v verzih oz.
Poglej Anakreontika in Lirika
Pesništvo
kitice imajo grafično podobo keliha za vino Pesništvo ali poetika je literarna zvrst, pomeni pisanje pesmi, ki z estetskimi in pogosto tudi ritmičnimi lastnostmi uporabljenega jezika vzbujajo v bralcu asociacije, ki presegajo dobesedni pomen, s tem pa tudi čustva.
Poglej Anakreontika in Pesništvo
Pesnik
Pésnik (ž. pésnica) ali poét (ž. poétinja, poetésa, poétka) je tisti, ki piše pesmi oziroma poezijo.
Poglej Anakreontika in Pesnik
Pierre de Ronsard
Pierre de Ronsard (ronsár), francoski pesnik, * 11. september 1524, dvorec Poissonnière, † 27. december 1585, Saint-Cosme.
Poglej Anakreontika in Pierre de Ronsard
Prevajanje
Prevajanje je proces prenosa pomena iz izvirnega jezika v ciljni jezik.
Poglej Anakreontika in Prevajanje
Renesansa
Renesansa je obdobje evropske zgodovine, ki pokriva razpon med 14.
Poglej Anakreontika in Renesansa
Rima
Rima je vrsta stika, kjer se ponavljajo čim bolj podobni končni glasovi dveh ali več besed, ki so si prostorsko ali časovno dovolj sosednje, bodisi v verzu ali v nevezanem govoru.
Poglej Anakreontika in Rima
Rokoko
Rokoko (1730-1750) je polbaročni umetnostni slog poznega 18.
Poglej Anakreontika in Rokoko
Glej tudi
Pesniške oblike
Prav tako znan kot Anakreonika.