Hitreje kot brskalnik!
25 odnosi: Alojz Gradnik, Andrej Gabršček, Batuje, Biografija, Dob, Domžale, Domžale, Dornberk, Italijanščina, Kal nad Kanalom, Kožbana, Kobarid, Konfinacija, Koper, Kraljevina Jugoslavija, Miren, Novinarstvo, Primorska, Prva svetovna vojna, Slovenci, Vogrsko, Zgodovina, 1876, 1950, 24. november, 4. junij.
Alojz Gradnik
Alojz Gradnik, slovenski pesnik, sodnik in prevajalec, * 3. avgust 1882, Medana v Goriških brdih, † 14. julij 1967, Ljubljana.
Novo!!: Alojz Urbančič in Alojz Gradnik · Poglej več »
Andrej Gabršček
Andrej Gabršček, slovenski publicist, založnik, urednik, politik in časnikar, * 26. november 1864, Kobarid, † 23. junij 1938, Ljubljana.
Novo!!: Alojz Urbančič in Andrej Gabršček · Poglej več »
Batuje
Batuje so naselje v Občini Ajdovščina.
Novo!!: Alojz Urbančič in Batuje · Poglej več »
Biografija
Plutarhova ''Življenja'' v izdaji iz leta 1727 Biografija (iz grške besede Bios.
Novo!!: Alojz Urbančič in Biografija · Poglej več »
Dob, Domžale
Dob je suburbano naselje z okoli 1.600 prebivalci in krajevna skupnost v Občini Domžale.
Novo!!: Alojz Urbančič in Dob, Domžale · Poglej več »
Domžale
Domžale so mesto s 13.115 prebivalci in središče občine Domžale, ki je po številu prebivalcev (37.000) sedma največja slovenska občina.
Novo!!: Alojz Urbančič in Domžale · Poglej več »
Dornberk
Dornberk je velika gručasta vas v spodnji Vipavski dolini, administrativno spada pod Mestno občino Nova Gorica.
Novo!!: Alojz Urbančič in Dornberk · Poglej več »
Italijanščina
Italijánščina (italijansko italiano ali lingua italiana) je romanski jezik, ki ga govori okoli 62 milijonov ljudi, med katerimi jih večina živi v Italiji.
Novo!!: Alojz Urbančič in Italijanščina · Poglej več »
Kal nad Kanalom
Kal nad Kanalom je naselje s približno 340 prebivalci v Občini Kanal ob Soči.
Novo!!: Alojz Urbančič in Kal nad Kanalom · Poglej več »
Kožbana
Kožbana (ital. Cosbana, furl. Cosbàne), je naselje v gornjem gričevnatem delu Brd v Občini Brda.
Novo!!: Alojz Urbančič in Kožbana · Poglej več »
Kobarid
Kobarid je naselje s skoraj 1.100 prebivalci in sedež istoimenske občine v Sloveniji.
Novo!!: Alojz Urbančič in Kobarid · Poglej več »
Konfinacija
Konfinacija je prisilno bivanje v določenem kraju.
Novo!!: Alojz Urbančič in Konfinacija · Poglej več »
Koper
Koper je obmorsko mesto v Slovenski Istri, drugo največje na istrskem polotoku (za hrvaškim Puljem).
Novo!!: Alojz Urbančič in Koper · Poglej več »
Kraljevina Jugoslavija
Kraljevina Jugoslavija je bila država, ki je nastala leta 1929 s preimenovanjem Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Novo!!: Alojz Urbančič in Kraljevina Jugoslavija · Poglej več »
Miren
Miren je urbanizirano naselje tik ob državni meji med Italijo in Slovenijo.
Novo!!: Alojz Urbančič in Miren · Poglej več »
Novinarstvo
Novínarstvo je dejavnost, ki spremlja dogajanje in o njem poroča širši javnosti.
Novo!!: Alojz Urbančič in Novinarstvo · Poglej več »
Primorska
Primorska narečna skupina 1 – Šavrinsko narečje Vir: Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša Primórska (tudi Slovensko primorje in primorska Slovenija) je zahodni del slovenskega naselitvenega prostora.
Novo!!: Alojz Urbančič in Primorska · Poglej več »
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.
Novo!!: Alojz Urbančič in Prva svetovna vojna · Poglej več »
Slovenci
Slovenci so južnoslovanski narod, ki danes večinoma živi v Sloveniji (1,63 milijona), v tržaški, goriški in videmski pokrajini v severovzhodni Italiji (100.000), na avstrijskem Koroškem in na Štajerskem v južni Avstriji (25.000), na Hrvaškem (13.000) in Madžarskem (3.000).
Novo!!: Alojz Urbančič in Slovenci · Poglej več »
Vogrsko
Vogrsko je razloženo naselje z gručastim jedrom v Občini Renče - Vogrsko z okoli 900 prebivalci, ki stoji ob srednjem toku potoka Vogršček v Vipavski dolini, na kraju, kjer je z zajezitvijo v 1980.
Novo!!: Alojz Urbančič in Vogrsko · Poglej več »
Zgodovina
Nikolaus Gysis, Historia (alegorija) Zgodovina ali redko histórija je veda, ki raziskuje človeško vedenje skozi čas.
Novo!!: Alojz Urbančič in Zgodovina · Poglej več »
1876
1876 (MDCCCLXXVI) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.
Novo!!: Alojz Urbančič in 1876 · Poglej več »
1950
1950 (MCML) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Novo!!: Alojz Urbančič in 1950 · Poglej več »
24. november
24.
Novo!!: Alojz Urbančič in 24. november · Poglej več »
4. junij
4.
Novo!!: Alojz Urbančič in 4. junij · Poglej več »
