Logo
Unijapedija
Komunikacija
na voljo v Google Play
Novo! Naložite Unijapedija na vašem Android ™!
Prenesti
Hitreje kot brskalnik!
 

Adiabatni eksponent

Index Adiabatni eksponent

Adiabátni eksponènt (tudi eksponènt izentrópe, adiabátni koeficiènt ali adiabátni índeks; oznaka κ in redkeje γ ali k) je v fiziki brezrazsežna količina in je določen kot razmerje med specifično toploto pri stalnem tlaku in specifično toploto pri stalni prostornini: kjer sta c_ molski specifični toploti.

14 odnosi: Adiabatna sprememba, Brezrazsežna količina, Enačba stanja, Entalpija, Fizika, Gama, Idealni plin, Kapa (črka), Notranja energija, Plinska konstanta, Snov, Specifična toplota, Temperatura, Termodinamska spremenljivka.

Adiabatna sprememba

Adiabátna spremémba (tudi adiabátna ali izentrópna preobrázba) je sprememba stanja termodinamskega sistema, pri kateri slednji svoji okolici ne odda nobene toplote niti je od nje ne prejme, spreminjajo pa se temperatura, prostornina in tlak.

Novo!!: Adiabatni eksponent in Adiabatna sprememba · Poglej več »

Brezrazsežna količina

Brezrazséžna količína (ali brezdimenzíjska količína) je količina, ki opisuje nek fizikalni sestav in nima enot oziroma ima enoto 1.

Novo!!: Adiabatni eksponent in Brezrazsežna količina · Poglej več »

Enačba stanja

Enáčba stánja v fiziki in termodinamiki podaja zvezo med temperaturo, tlakom in prostornino za dano snov ali zmes snovi.

Novo!!: Adiabatni eksponent in Enačba stanja · Poglej več »

Entalpija

Entalpíja (oznaka H) je termodinamska spremenljivka, definirana kot vsota notranje energije Wn ter zmnožka tlaka p in prostornine V: Lastnost entalpije je, da je pri procesih, ki potekajo pri stalnem tlaku, sprememba entalpije ravno enaka dovedeni ali odvzeti toploti.

Novo!!: Adiabatni eksponent in Entalpija · Poglej več »

Fizika

fizikalnih pojavov Fízika (phusikḗ (epistḗmē) – poznavanje narave,: phúsis – narava) je naravoslovna veda, ki vključuje proučevanje snovi in njeno gibanje v prostoru in času, skupaj s povezanimi pojmi kot sta energija in sila.»Fizikalna znanost je tisto področje znanja, ki se nanaša na red v naravi ali z drugimi besedami pravilno zaporedje dogodkov.« V najširšem pomenu je to veda o naravi prikazana na način, ki omogoča razumevanje obnašanja vesolja.»Fizika je študija tvojega sveta ter sveta in vesolja okoli vas.« Fizika je ena izmed najstarejših akademskih disciplin, verjetno celo najstarejša zaradi vključene astronomije. Zadnjih dva tisoč let je bila fizika del naravoslovja skupaj s kemijo, določenimi vejami matematike in biologije, toda med znanstveno revolucijo v 17.-tem stoletju so se v naravoslovju začeli razvijati samostojni raziskovalni programi. Fizika je povezana z interdisciplinarnimi vedami kot sta biofizika in kvantna kemija, ločnice med njimi niso strogo določene. Fizika pomembno prispeva pri razvoju novih tehnologij. Na primer, napredek v razumevanju elektromagnetizma ali jedrske fizike je neposredno privedel do razvoja novih izdelkov, ki so bistveno preoblikovali sodobno družbo, kot so televizija, računalniki, gospodinjski aparati, in jedrsko orožje; napredek na področju termodinamike je privedel do razvoja industrializacije in na področju mehanike je napredek navdihnil razvoj infinitezimalnega računa. Skupščina Organizacije združenih narodov je proglasila leto 2005 za Svetovno leto fizike.

Novo!!: Adiabatni eksponent in Fizika · Poglej več »

Gama

Gáma (grško:; velika črka: Γ, mala črka: γ) je tretja črka grške abecede in ima številčno vrednost 3.

Novo!!: Adiabatni eksponent in Gama · Poglej več »

Idealni plin

Ideálni plín je približek realnih plinov, v katerem zanemarimo privlačne sile med molekulami plina in delež, ki ga v prostoru, napolnjenem s plinom, zasedajo same molekule.

Novo!!: Adiabatni eksponent in Idealni plin · Poglej več »

Kapa (črka)

Kápa (grško:; velika črka: Κ, mala črka: κ) je deseta črka grške abecede in ima številčno vrednost 20.

Novo!!: Adiabatni eksponent in Kapa (črka) · Poglej več »

Notranja energija

Nótranja energíja (oznaka Wn in tudi U) je oblika energije, ki jo ima telo zaradi svojega stanja.

Novo!!: Adiabatni eksponent in Notranja energija · Poglej več »

Plinska konstanta

Plinska konstanta je fizikalna konstanta, ki so jo označuje z veliko črko R\,, in je enaka za vse pline.

Novo!!: Adiabatni eksponent in Plinska konstanta · Poglej več »

Snov

Snóv je po sodobnem pogledu vsaka znanstveno opazljiva entiteta.

Novo!!: Adiabatni eksponent in Snov · Poglej več »

Specifična toplota

vodikove atome Specífična toplôta (redkeje tudi svójska toplôta ali specífična toplôtna kapacitéta) je v fiziki toplota, potrebna, da en kilogram snovi segrejemo za en kelvin.

Novo!!: Adiabatni eksponent in Specifična toplota · Poglej več »

Temperatura

atmosfer. Ti atomi se pri sobni temperaturi gibljejo z določeno povprečno hitrostjo (na animaciji so dvabilijonkrat upočasnjeni). Temperatura je ena izmed osnovnih fizikalnih veličin in termodinamičnih spremenljivk, ki določa toplotno stanje teles.

Novo!!: Adiabatni eksponent in Temperatura · Poglej več »

Termodinamska spremenljivka

Termodinámska spremenljívka je fizikalna količina, enolično določena s stanjem termodinamičnega sistema.

Novo!!: Adiabatni eksponent in Termodinamska spremenljivka · Poglej več »

Preusmerja sem:

Adiabatni indeks, Adiabatni koeficient, Eksponent izentrope, Poissonova konstanta.

OdhodniDohodne
Zdravo! Smo na Facebooku zdaj! »