Logo
Unijapedija
Komunikacija
na voljo v Google Play
Novo! Naložite Unijapedija na vašem Android ™!
Prost
Hitreje kot brskalnik!
 

5 (število)

Index 5 (število)

5 (pét) je naravno število, za katero velja 5.

69 odnosi: Avtomorfno število, Številski sistem, Čenovo praštevilo, Bellovo število, Bor (element), Catalanovo število, Delitelj, Desetiški številski sistem, Dvanajstiški številski sistem, Dvojiški številski sistem, Eulerjeva funkcija fi, Eulerjevo število, Fermatovo praštevilo, Fibonaccijevo število, Glavni števnik, Harshadovo število, Higgsovo praštevilo, Kvadratno število, Kvadratno piramidno število, Möbiusova funkcija, Mertensova funkcija, Naravno število, Nedotakljivo število, Palindromno praštevilo, Petkotniško število, Pitagorejsko praštevilo, Platonski graf, Platonsko telo, Praštevilo, Praštevilski razcep, Prothovo število, Regularno praštevilo, Rimske številke, Samoštevilo, Størmerjevo število, Tabitovo število, Tetromina, Varno praštevilo, Vrstilni števnik, Vrstno število, Vsota, 1005, 105, 105 pr. n. št., 1105, 1205, 1305, 1405, 1505, 1605, ..., 1705, 1805, 1905, 2005, 205, 205 pr. n. št., 305, 305 pr. n. št., 4 (število), 405, 405 pr. n. št., 5, 5 pr. n. št., 505, 6 (število), 605, 705, 805, 905. Razširi indeks (19 več) »

Avtomorfno število

Avtomórfno števílo (oziroma natančneje n-avtomórfno števílo) je v matematiki takšno število k, katerega kvadrat (oziroma nk2) se končuje z isto števko ali s števkami kot število samo.

Novo!!: 5 (število) in Avtomorfno število · Poglej več »

Številski sistem

Števílski sistém ali števílski sestàv je sistem, v katerem so urejena števila.

Novo!!: 5 (število) in Številski sistem · Poglej več »

Čenovo praštevilo

Čenovo praštevilo je praštevilo p, če je tudi p + 2 praštevilo ali polpraštevilo.

Novo!!: 5 (število) in Čenovo praštevilo · Poglej več »

Bellovo število

Bellova števila (tudi eksponentna števila, označba B_\, ali \varpi_\) so v matematiki in kombinatoriki števila particij množic z n elementi, oziroma so števila ekvivalenčnih relacij na njih.

Novo!!: 5 (število) in Bellovo število · Poglej več »

Bor (element)

Bór (latinsko borium) je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol B in atomsko število 5.

Novo!!: 5 (število) in Bor (element) · Poglej več »

Catalanovo število

Catalanova števila ali tudi Segnerjeva števila v matematiki tvorijo zaporedje naravnih števil, ki se pojavlja v mnogih preštevalnih in velikokrat rekurzivnih problemih v kombinatoriki.

Novo!!: 5 (število) in Catalanovo število · Poglej več »

Delitelj

Delítelj celega števila n (ali tudi fáktor števila n) je v matematiki celo število, ki deli n brez ostanka.

Novo!!: 5 (število) in Delitelj · Poglej več »

Desetiški številski sistem

Desetiški (decimalni) številski sistem je številski sistem z osnovo 10.

Novo!!: 5 (število) in Desetiški številski sistem · Poglej več »

Dvanajstiški številski sistem

Dvanajstíški (duodecimálni, dúcatni) števílski sistém je številski sistem z osnovo 12.

Novo!!: 5 (število) in Dvanajstiški številski sistem · Poglej več »

Dvojiški številski sistem

Dvojiški (binarni) številski sistem je številski sistem z osnovo 2.

Novo!!: 5 (število) in Dvojiški številski sistem · Poglej več »

Eulerjeva funkcija fi

Graf prvih tisoč vrednosti funkcije \varphi(n) Eulerjeva fúnkcija φ(n) je v teoriji števil multiplikativna aritmetična funkcija poljubnega pozitivnega celega števila n in da skupno število pozitivnih celih števil, ki ne presegajo n, in so n tuja.

Novo!!: 5 (število) in Eulerjeva funkcija fi · Poglej več »

Eulerjevo število

Eulerjeva števíla so v matematiki členi zaporedja En celih števil, razvitega s Taylorjevo vrsto: kjer je \operatorname\,t hiperbolični kosinus, oziroma z: kjer je E_(x) Eulerjev polinom, ali z: Prva Eulerjeva števila so: \end Nekateri avtorji štejejo tudi lihe indekse, ki so vsi enaki nič, sodi pa izmenično pozitivni ali negativni.

Novo!!: 5 (število) in Eulerjevo število · Poglej več »

Fermatovo praštevilo

Fermatovo práštevílo je število oblike: kjer je n naravno število.

Novo!!: 5 (število) in Fermatovo praštevilo · Poglej več »

Fibonaccijevo število

Fibonaccijeva števila, ki določajo Fibonaccijevo zaporedje, so v matematiki rekurzivno določena z naslednjimi enačbami: Zaporedje začnemo z dvema številoma, običajno 1 in 1.

Novo!!: 5 (število) in Fibonaccijevo število · Poglej več »

Glavni števnik

Glavni števnik je ime števila in izraža količino štetega: ena, dve, sto, petintrideset (35), sedem milijonov tristo petinsedemdeset tisoč devetsto šestnajst (7.375.916).

Novo!!: 5 (število) in Glavni števnik · Poglej več »

Harshadovo število

Harshadovo število je celo število, ki je deljivo z vsoto svojih števk v danem številskem sestavu.

Novo!!: 5 (število) in Harshadovo število · Poglej več »

Higgsovo praštevilo

Higgsovo praštevilo je praštevilo p za katerega p-1 deli kvadrat produkta manjših Higgsovih praštevil brez ostanka.

Novo!!: 5 (število) in Higgsovo praštevilo · Poglej več »

Kvadratno število

Kvadrátno števílo ali kvadrát (včasih celo tudi popólni kvadrát) je v matematiki pozitivno celo število, ki ga lahko zapišemo kot kvadrat drugega celega števila.

Novo!!: 5 (število) in Kvadratno število · Poglej več »

Kvadratno piramidno število

Piramidno število ali kvadratno piramidno število je figurativno število, ki predstavlja piramido z osnovo in štirimi stranmi.

Novo!!: 5 (število) in Kvadratno piramidno število · Poglej več »

Möbiusova funkcija

Möbiusova funkcija je v matematiki pomembna multiplikativna funkcija, ki se največ uporablja v teoriji števil in kombinatoriki, ter tudi pri nekaterih problemih teorije grafov.

Novo!!: 5 (število) in Möbiusova funkcija · Poglej več »

Mertensova funkcija

Graf Mertensove funkcije M(n)\,; \, n.

Novo!!: 5 (število) in Mertensova funkcija · Poglej več »

Naravno število

Narávno števílo je katerokoli število iz neskončne množice pozitivnih celih števil.

Novo!!: 5 (število) in Naravno število · Poglej več »

Nedotakljivo število

Nèdotakljívo števílo je v matematiki pozitivno celo število, ki se ga ne da zapisati kot vsoto pozitivnih pravih deliteljev kateregakoli celega števila, oziroma, če se enakost: ne da izpolniti za nobeno naravno število x. Prva nedotakljiva števila so: Meni se, da je 5 edino liho nedotakljivo število in seveda s tem, poleg 2, tudi edino praštevilo, kar pa ni dokazano.

Novo!!: 5 (število) in Nedotakljivo število · Poglej več »

Palindromno praštevilo

Palindrómno práštevílo je praštevilo, ki je tudi palindromno število.

Novo!!: 5 (število) in Palindromno praštevilo · Poglej več »

Petkotniško število

Pétkótniško števílo ali peterokótniško števílo je v matematiki figurativno (oziroma mnogokotniško) število, ki predstavlja pravilni petkotnik.

Novo!!: 5 (število) in Petkotniško število · Poglej več »

Pitagorejsko praštevilo

celoštevilskimi katetami - (3,4) in (2,1). Pitagoréjsko práštevílo je v matematiki praštevilo oblike: To so ravno praštevila, ki so hipotenuze pitagorejskega trikotnika.

Novo!!: 5 (število) in Pitagorejsko praštevilo · Poglej več »

Platonski graf

Platonski graf je v teoriji grafov poliedrski graf in tvori skelet platonskega telesa.

Novo!!: 5 (število) in Platonski graf · Poglej več »

Platonsko telo

Platonsko telo (ali pravilno telo) je konveksni polieder, katerega stranske ploskve so med sabo skladni pravilni mnogokotniki z značilnostjo, da se v vsakem oglišču stika isto število stranskih ploskev.

Novo!!: 5 (število) in Platonsko telo · Poglej več »

Praštevilo

Práštevílo je naravno število n > 1, če ima točno dva pozitivna delitelja (faktorja), število 1 in samega sebe kot edini prafaktor.

Novo!!: 5 (število) in Praštevilo · Poglej več »

Praštevilski razcep

Práštevílski razcép (práštevilska faktorizácija, prafaktorizácija ali razcép na práfáktorje) števila je predstavitev števila, kot zmnožek manjših števil, deliteljev (faktorjev), npr.

Novo!!: 5 (število) in Praštevilski razcep · Poglej več »

Prothovo število

Prothovo število je v teoriji števil število oblike: kjer je k liho število, n pozitivno celo število in 2n>k.

Novo!!: 5 (število) in Prothovo število · Poglej več »

Regularno praštevilo

Regulárna práštevíla so v matematiki določena vrsta praštevil.

Novo!!: 5 (število) in Regularno praštevilo · Poglej več »

Rimske številke

Sestav rimskih številk je številski sestav, ki izhaja iz antičnega Rima.

Novo!!: 5 (število) in Rimske številke · Poglej več »

Samoštevilo

Sámoštevílo ali Kolumbijevo število je v matematiki pozitivno celo število, ki ga v dani osnovi ne moremo tvoriti z nekim drugim celim številom, seštetim s svojimi števkami.

Novo!!: 5 (število) in Samoštevilo · Poglej več »

Størmerjevo število

Størmerjevo števílo je v matematiki pozitivno celo število n, za katerega je največji prafaktor n^+1 enak ali večji od 2n.

Novo!!: 5 (število) in Størmerjevo število · Poglej več »

Tabitovo število

Tabitovo število je v matematiki naravno število oblike: Prva Tabitova števila so, (brez prvega člena): Tabitova števila nastopajo v splošni enačbi za prijateljska števila, ki jo je okoli leta 850 našel Tabit ibn Kora (826-901).

Novo!!: 5 (število) in Tabitovo število · Poglej več »

Tetromina

5 prostih tetromin tetrapletov Tetromína (tudi tetramína) je poliomina, ki jo sestavljajo štirje skladni neprekrivajoči se enotski kvadrati ortogonalno povezani po stranici.

Novo!!: 5 (število) in Tetromina · Poglej več »

Varno praštevilo

Varno število je praštevilo oblike: kjer je p\, tudi praštevilo.

Novo!!: 5 (število) in Varno praštevilo · Poglej več »

Vrstilni števnik

Vrstilni števnik je beseda, ki označuje zaporedno mesto v številski vrsti; prvi, drugi, petintrideseti, stoti, tristopetinsedemdeseti, milijonti, sedemmilijonovtristopetinsedemdesettisočdevetstošestnajsti.

Novo!!: 5 (število) in Vrstilni števnik · Poglej več »

Vrstno število

Z - Vrstno število Vŕstno števílo ali atómsko števílo je število protonov v jedru atoma, istočasno pa je enako tudi (pozitivnemu) naboju jedra in zaporedni številki elementa v periodnem sistemu elementov.

Novo!!: 5 (število) in Vrstno število · Poglej več »

Vsota

Vsôta (seštévek, s tujko súma) (latinsko summa - vsota, celotni znesek, splošna količina) je število, ki je rezultat aritmetične dvočlene operacije seštevanja.

Novo!!: 5 (število) in Vsota · Poglej več »

1005

1005 (MV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.

Novo!!: 5 (število) in 1005 · Poglej več »

105

105 (CV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.

Novo!!: 5 (število) in 105 · Poglej več »

105 pr. n. št.

Brez opisa.

Novo!!: 5 (število) in 105 pr. n. št. · Poglej več »

1105

1105 (MCV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.

Novo!!: 5 (število) in 1105 · Poglej več »

1205

1205 (MCCV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.

Novo!!: 5 (število) in 1205 · Poglej več »

1305

1305 (MCCCV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.

Novo!!: 5 (število) in 1305 · Poglej več »

1405

1405 (MCDV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.

Novo!!: 5 (število) in 1405 · Poglej več »

1505

1505 (MDV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.

Novo!!: 5 (število) in 1505 · Poglej več »

1605

1605 (MDCV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.

Novo!!: 5 (število) in 1605 · Poglej več »

1705

1705 (MDCCV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.

Novo!!: 5 (število) in 1705 · Poglej več »

1805

1805 (MDCCCV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.

Novo!!: 5 (število) in 1805 · Poglej več »

1905

1905 (MCMV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo.

Novo!!: 5 (število) in 1905 · Poglej več »

2005

2005 (MMV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.

Novo!!: 5 (število) in 2005 · Poglej več »

205

205 (CCV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.

Novo!!: 5 (število) in 205 · Poglej več »

205 pr. n. št.

Stoletja: 4. stoletje pr. n. št. - 3. stoletje pr. n. št. - 2. stoletje pr. n. št. Desetletja: 250. pr. n. št. 240. pr. n. št. 230. pr. n. št. 220. pr. n. št. 210. pr. n. št. - 200. pr. n. št. - 190. pr. n. št. 180. pr. n. št. 170. pr. n. št. 160. pr. n. št. 150. pr. n. št. Leta: 210 pr. n. št. 209 pr. n. št. 208 pr. n. št. 207 pr. n. št. 206 pr. n. št. - 205 pr.

Novo!!: 5 (število) in 205 pr. n. št. · Poglej več »

305

305 (CCCV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.

Novo!!: 5 (število) in 305 · Poglej več »

305 pr. n. št.

Brez opisa.

Novo!!: 5 (število) in 305 pr. n. št. · Poglej več »

4 (število)

4 (štíri) je naravno število, za katero velja 4.

Novo!!: 5 (število) in 4 (število) · Poglej več »

405

405 (CDV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.

Novo!!: 5 (število) in 405 · Poglej več »

405 pr. n. št.

Stoletja: 6. stoletje pr. n. št. - 5. stoletje pr. n. št. - 4. stoletje pr. n. št. Desetletja: 460. pr. n. št. 450. pr. n. št. 440. pr. n. št. 430. pr. n. št. 420. pr. n. št. - 410. pr. n. št. - 400. pr. n. št. 390. pr. n. št. 380. pr. n. št. 370. pr. n. št. 360. pr. n. št. Leta: 410 pr. n. št. 409 pr. n. št. 408 pr. n. št. 407 pr. n. št. 406 pr. n. št. - 405 pr.

Novo!!: 5 (število) in 405 pr. n. št. · Poglej več »

5

5 (V) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.

Novo!!: 5 (število) in 5 · Poglej več »

5 pr. n. št.

Brez opisa.

Novo!!: 5 (število) in 5 pr. n. št. · Poglej več »

505

505 (DV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.

Novo!!: 5 (število) in 505 · Poglej več »

6 (število)

6 (šést) je naravno število, za katero velja 6.

Novo!!: 5 (število) in 6 (število) · Poglej več »

605

605 (DCV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.

Novo!!: 5 (število) in 605 · Poglej več »

705

705 (DCCV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.

Novo!!: 5 (število) in 705 · Poglej več »

805

805 (DCCCV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.

Novo!!: 5 (število) in 805 · Poglej več »

905

905 (CMV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.

Novo!!: 5 (število) in 905 · Poglej več »

Preusmerja sem:

Pet.

OdhodniDohodne
Zdravo! Smo na Facebooku zdaj! »