Hitreje kot brskalnik!
27 odnosi: Arno Arthur Wachmann, Astronom, Astronomska enota, Bergedorf, Friedrich Karl Arnold Schwassmann, Infrardeče valovanje, Julijansko leto, Jupiter, Jupitrova družina kometov, Kentaver (planetoid), Komet Neujmin 1, Komet Reinmuth 1, Kuiperjev pas, Navidezni sij, Nemčija, Nemci, Neptun, Seznam periodičnih kometov, 10. julij, 15. november, 1925, 1931, 2004, 2006, 2019, 6. marec, 7. marec.
Arno Arthur Wachmann
Arno Arthur Wachmann je nemški astronom, * 8. marec 1902, Hamburg, Nemčija, † 24. julij 1990, Hamburg, Nemčija.
Novo!!: Komet Schwassmann-Wachmann 1 in Arno Arthur Wachmann · Poglej več »
Astronom
Astronom in astronomka sta znanstvenik in znanstvenica, ki se največ ukvarjata z astronomijo.
Novo!!: Komet Schwassmann-Wachmann 1 in Astronom · Poglej več »
Astronomska enota
Astronómska enòta (oznaka a. e. (a_0), mednarodna pa AU, au, a.u. ali A) je dolžinska enota, ki se uporablja največ v astronomiji in je približno enaka razdalji Zemlje od Sonca.
Novo!!: Komet Schwassmann-Wachmann 1 in Astronomska enota · Poglej več »
Bergedorf
Mestna okrožja Hamburga Bergedorf je največje izmed sedmih mestnih okrožij Hamburga v Nemčiji.
Novo!!: Komet Schwassmann-Wachmann 1 in Bergedorf · Poglej več »
Friedrich Karl Arnold Schwassmann
Friedrich Karl Arnold Schwassmann, nemški astronom, * 25. marec 1870, Hamburg, Nemčija, † 19. januar 1964.
Novo!!: Komet Schwassmann-Wachmann 1 in Friedrich Karl Arnold Schwassmann · Poglej več »
Infrardeče valovanje
Slika majhnega psa, posneta v srednjevalovnem infrardečem (»termalnem«) območju Ínfrardéče sévanje označuje elektromagnetno valovanje z valovnimi dolžinami, daljšimi od valovnih dolžin vidne svetlobe, a krajšimi od mikrovalovnega valovanja.
Novo!!: Komet Schwassmann-Wachmann 1 in Infrardeče valovanje · Poglej več »
Julijansko leto
Julijansko leto je v astronomiji enota za merjenje časa, ki obsega natančno 365,25 dni od katerih ima vsak po 86.400 sekund (v letu je 31.557.600 sekund).
Novo!!: Komet Schwassmann-Wachmann 1 in Julijansko leto · Poglej več »
Jupiter
Júpiter je zunanji, peti planet od Sonca in je največji planet znotraj našega Osončja.
Novo!!: Komet Schwassmann-Wachmann 1 in Jupiter · Poglej več »
Jupitrova družina kometov
Jupitrova družina kometov je skupina kometov, ki imajo naslednje lastnosti: 1.
Novo!!: Komet Schwassmann-Wachmann 1 in Jupitrova družina kometov · Poglej več »
Kentaver (planetoid)
Kentaver je pripadnik skupine ledenih planetoidov, ki krožijo okoli Sonca med Jupitrom in Neptunom, to je na razdajah od 5 a.e do 30 a.e. Nekateri na svoji poti prečkajo tudi tirnico Marsa.
Novo!!: Komet Schwassmann-Wachmann 1 in Kentaver (planetoid) · Poglej več »
Komet Neujmin 1
Komet Neujmin 1 (uradna oznaka je 28P/Neujmin) je periodični komet z obhodno dobo okoli 18,2 let.
Novo!!: Komet Schwassmann-Wachmann 1 in Komet Neujmin 1 · Poglej več »
Komet Reinmuth 1
Komet Reinmuth 1 (uradna oznaka je 30P/Reinmuth) je periodični komet z obhodno dobo okoli 7,3 let.
Novo!!: Komet Schwassmann-Wachmann 1 in Komet Reinmuth 1 · Poglej več »
Kuiperjev pas
astronomskih enotah. Kuiperjev pas (včasih imenovan Edgeworthov pas ali Edgeworth-Kuiperjev pas) je asteroidno področje v Osončju, ki se razteza od Neptunovega tira (na 30 a. e.) do 50 a. e. od Sonca in je bližji od Oortovega oblaka.
Novo!!: Komet Schwassmann-Wachmann 1 in Kuiperjev pas · Poglej več »
Navidezni sij
Navídezni síj ali navídezna magnitúda (oznaka m) zvezde, planeta ali drugega nebesnega telesa je v astronomiji sij (izsev), kot se ga vidi z Zemlje.
Novo!!: Komet Schwassmann-Wachmann 1 in Navidezni sij · Poglej več »
Nemčija
Zvezna republika Nemčija je ena od vodilnih svetovnih industrijskih držav, umeščena na sredo Evrope.
Novo!!: Komet Schwassmann-Wachmann 1 in Nemčija · Poglej več »
Nemci
Némci (nemško die Deutschen) so narod ljudi nemškega rodu, se pravi tistih, ki pripadajo dediščini nemške kulture.
Novo!!: Komet Schwassmann-Wachmann 1 in Nemci · Poglej več »
Neptun
Neptún je zunanji, po oddaljenosti od Sonca osmi planet v Osončju (v času, ko je Pluton, ki ima izsredni tir, še veljal za planet, je bil občasno deveti). Je tudi najbolj oddaljeni ledeni orjak (do leta 1990 je spadal v kategorijo plinastih orjakov) v Osončju. Čeprav je najmanjši od plinastih orjakov, ima večjo maso kot Uran, ker ga je njegovo močnejše gravitacijsko polje stisnilo v večjo gostoto. Okrog tega modrega planeta so bili odkriti šibki temni obroči, ki pa so manj izdatni kot Saturnovi. Ob njihovem odkritju so sprva domnevali, da niso zaključeni, vendar so podatki z vesoljskega plovila Voyager 2 to domnevo ovrgli. Neptun ima tudi vetrove, ki pihajo s hitrostjo 2000 km/h, v ozračju pa so znatne količine vodika, helija in metana, ki dajejo planetu značilno modro barvo. Ob mimoletu Voyagerja 2 leta 1989 se je na južni polobli nahajala Velika temna pega, primerljiva z Veliko rdečo pego planeta Jupitra. Neptun dokazano obkroža 14 lun. Neptunovo največjo luno Triton označujejo njen vzvratni tir, izredno nizke temperature (38 K) in zelo redka (14 mikrobarov) atmosfera iz dušika in metana. Zaradi svojega modrega izgleda se planet imenuje po rimskem bogu morja Neptunu. Njegov astronomski simbol predstavlja stilizirani trizob. Neptun je bil odkrit 23. septembra 1846 in ga je do sedaj obiskala samo ena vesoljska sonda; Voyager 2 je letel mimo 25. avgusta 1989. V letu 2003 je bil predstavljen predlog, da bi izvedli odpravo Neptunov orbiter s sondami, ki bi imela podobne raziskovalne zmogljivosti kot Cassini-Huygens, vendar brez pomoči fisije pri pogonu ali električnemu napajanju.
Novo!!: Komet Schwassmann-Wachmann 1 in Neptun · Poglej več »
Seznam periodičnih kometov
Kot periodični kometi se obravnavajo tisti kometi, ki imajo obhodno dobo manjšo od 200 let ali pa tisti, ki so jih opazovali pri več kot enem prehodu prisončja.
Novo!!: Komet Schwassmann-Wachmann 1 in Seznam periodičnih kometov · Poglej več »
10. julij
10.
Novo!!: Komet Schwassmann-Wachmann 1 in 10. julij · Poglej več »
15. november
15.
Novo!!: Komet Schwassmann-Wachmann 1 in 15. november · Poglej več »
1925
1925 (MCMXXV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.
Novo!!: Komet Schwassmann-Wachmann 1 in 1925 · Poglej več »
1931
1931 (MCMXXXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.
Novo!!: Komet Schwassmann-Wachmann 1 in 1931 · Poglej več »
2004
2004 (MMIV) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.
Novo!!: Komet Schwassmann-Wachmann 1 in 2004 · Poglej več »
2006
2006 (rimski zapis MMVI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo in končalo na nedeljo.
Novo!!: Komet Schwassmann-Wachmann 1 in 2006 · Poglej več »
2019
2019 (MMXIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.
Novo!!: Komet Schwassmann-Wachmann 1 in 2019 · Poglej več »
6. marec
6.
Novo!!: Komet Schwassmann-Wachmann 1 in 6. marec · Poglej več »
7. marec
7.
Novo!!: Komet Schwassmann-Wachmann 1 in 7. marec · Poglej več »
Preusmerja sem:
29P/Schwassmann-Wachmann, Komet Schwassmann-Wachmann, Schwassmann-Wachmann, Schwassmann-Wachmann 1.
