Kazalo
15 odnosi: Celo število, Delitelj, Dvojiški številski sistem, Eulerjeva funkcija fi, Glavni števnik, Möbiusova funkcija, Mertensova funkcija, Naravno število, Nedotakljivo število, Praštevilski razcep, Rimske številke, Sestavljeno število, Vrstilni števnik, 187 (število), 189 (število).
- Cela števila
Celo število
Množica célih števíl, običajno označena kot Z (Z ali \mathbb) (število) je določena kot množica ekvivalenčnih razredov urejenih parov naravnih števil N x N z ekvivalenčno relacijo (a, b) ~ (c, d), pri kateri velja: Dvočleni aritmetični operaciji seštevanja in množenja celih števil sta določeni z: Običajno se razred (a, b) označi z znakom n, če velja b ≤ a in −n, če je a ≤ b, kjer je n poljubno naravno število, da velja a.
Poglej 188 (število) in Celo število
Delitelj
Delítelj celega števila n (ali tudi fáktor števila n) je v matematiki celo število, ki deli n brez ostanka.
Poglej 188 (število) in Delitelj
Dvojiški številski sistem
Dvojiški (binarni) številski sistem je številski sistem z osnovo 2.
Poglej 188 (število) in Dvojiški številski sistem
Eulerjeva funkcija fi
Graf prvih tisoč vrednosti funkcije \varphi(n) Eulerjeva fúnkcija φ(n) je v teoriji števil multiplikativna aritmetična funkcija poljubnega pozitivnega celega števila n in da skupno število pozitivnih celih števil, ki ne presegajo n, in so n tuja.
Poglej 188 (število) in Eulerjeva funkcija fi
Glavni števnik
Glavni števnik je ime števila in izraža količino štetega: ena, dva/dve, sto, petintrideset (35), sedem milijonov tristo petinsedemdeset tisoč devetsto šestnajst (7.375.916).
Poglej 188 (število) in Glavni števnik
Möbiusova funkcija
Möbiusova funkcija je v matematiki pomembna multiplikativna funkcija, ki se največ uporablja v teoriji števil in kombinatoriki, ter tudi pri nekaterih problemih teorije grafov.
Poglej 188 (število) in Möbiusova funkcija
Mertensova funkcija
Graf Mertensove funkcije M(n)\,; \, n.
Poglej 188 (število) in Mertensova funkcija
Naravno število
Narávno števílo je katerokoli število iz neskončne množice pozitivnih celih števil.
Poglej 188 (število) in Naravno število
Nedotakljivo število
Nèdotakljívo števílo je v matematiki pozitivno celo število, ki se ga ne da zapisati kot vsoto pozitivnih pravih deliteljev kateregakoli celega števila, oziroma, če se enakost: ne da izpolniti za nobeno naravno število x. Prva nedotakljiva števila so: Meni se, da je 5 edino liho nedotakljivo število in seveda s tem, poleg 2, tudi edino praštevilo, kar pa ni dokazano.
Poglej 188 (število) in Nedotakljivo število
Praštevilski razcep
Práštevílski razcép (práštevilska faktorizácija, prafaktorizácija ali razcép na práfáktorje) števila je predstavitev števila, kot zmnožek manjših števil, deliteljev (faktorjev), npr.
Poglej 188 (število) in Praštevilski razcep
Rimske številke
Sestav rimskih številk je številski sestav, ki izhaja iz antičnega Rima.
Poglej 188 (število) in Rimske številke
Sestavljeno število
Sestavljeno število je v matematiki naravno število n > 1, ki ni praštevilo.
Poglej 188 (število) in Sestavljeno število
Vrstilni števnik
Vrstilni števnik je beseda, ki označuje zaporedno mesto v številski vrsti; prvi, drugi, petintrideseti, stoti, tristopetinsedemdeseti, milijonti, sedemmilijonovtristopetinsedemdesettisočdevetstošestnajsti.
Poglej 188 (število) in Vrstilni števnik
187 (število)
187 (stó sédeminósemdeset) je naravno število, za katerega velja 187.
Poglej 188 (število) in 187 (število)
189 (število)
189 (stó devetinósemdeset) je naravno število, za katero velja 189.
Poglej 188 (število) in 189 (število)