Kazalo
17 odnosi: Delitelj, Dvojiški številski sistem, Eulerjeva funkcija fi, Glavni števnik, Möbiusova funkcija, Mertensova funkcija, Naravno število, Praštevilo, Praštevilski razcep, Rimske številke, Samoštevilo, Sestavljeno število, Vrstilni števnik, Vrstno število, Vsota, 186 (število), 188 (število).
- Cela števila
Delitelj
Delítelj celega števila n (ali tudi fáktor števila n) je v matematiki celo število, ki deli n brez ostanka.
Poglej 187 (število) in Delitelj
Dvojiški številski sistem
Dvojiški (binarni) številski sistem je številski sistem z osnovo 2.
Poglej 187 (število) in Dvojiški številski sistem
Eulerjeva funkcija fi
Graf prvih tisoč vrednosti funkcije \varphi(n) Eulerjeva fúnkcija φ(n) je v teoriji števil multiplikativna aritmetična funkcija poljubnega pozitivnega celega števila n in da skupno število pozitivnih celih števil, ki ne presegajo n, in so n tuja.
Poglej 187 (število) in Eulerjeva funkcija fi
Glavni števnik
Glavni števnik je ime števila in izraža količino štetega: ena, dva/dve, sto, petintrideset (35), sedem milijonov tristo petinsedemdeset tisoč devetsto šestnajst (7.375.916).
Poglej 187 (število) in Glavni števnik
Möbiusova funkcija
Möbiusova funkcija je v matematiki pomembna multiplikativna funkcija, ki se največ uporablja v teoriji števil in kombinatoriki, ter tudi pri nekaterih problemih teorije grafov.
Poglej 187 (število) in Möbiusova funkcija
Mertensova funkcija
Graf Mertensove funkcije M(n)\,; \, n.
Poglej 187 (število) in Mertensova funkcija
Naravno število
Narávno števílo je katerokoli število iz neskončne množice pozitivnih celih števil.
Poglej 187 (število) in Naravno število
Praštevilo
Práštevílo je naravno število n > 1, če ima točno dva pozitivna delitelja (faktorja), število 1 in samega sebe kot edini prafaktor.
Poglej 187 (število) in Praštevilo
Praštevilski razcep
Práštevílski razcép (práštevilska faktorizácija, prafaktorizácija ali razcép na práfáktorje) števila je predstavitev števila, kot zmnožek manjših števil, deliteljev (faktorjev), npr.
Poglej 187 (število) in Praštevilski razcep
Rimske številke
Sestav rimskih številk je številski sestav, ki izhaja iz antičnega Rima.
Poglej 187 (število) in Rimske številke
Samoštevilo
Sámoštevílo ali Kolumbijevo število je v matematiki pozitivno celo število, ki ga v dani osnovi ne moremo tvoriti z nekim drugim celim številom, seštetim s svojimi števkami.
Poglej 187 (število) in Samoštevilo
Sestavljeno število
Sestavljeno število je v matematiki naravno število n > 1, ki ni praštevilo.
Poglej 187 (število) in Sestavljeno število
Vrstilni števnik
Vrstilni števnik je beseda, ki označuje zaporedno mesto v številski vrsti; prvi, drugi, petintrideseti, stoti, tristopetinsedemdeseti, milijonti, sedemmilijonovtristopetinsedemdesettisočdevetstošestnajsti.
Poglej 187 (število) in Vrstilni števnik
Vrstno število
Z - Vrstno število Vŕstno števílo ali atómsko števílo je število protonov v jedru atoma, istočasno pa je enako tudi (pozitivnemu) naboju jedra in zaporedni številki elementa v periodnem sistemu elementov.
Poglej 187 (število) in Vrstno število
Vsota
Vsôta (seštévek, s tujko súma) (latinsko summa - vsota, celotni znesek, splošna količina) je število, ki je rezultat aritmetične dvočlene operacije seštevanja.
Poglej 187 (število) in Vsota
186 (število)
186 (stó šéstinósemdeset) je naravno število, za katerega velja 186.
Poglej 187 (število) in 186 (število)
188 (število)
188 (stó oseminósemdeset) je naravno število, za katero velja 188.
Poglej 187 (število) in 188 (število)