Hitreje kot brskalnik!
30 odnosi: Asteroid, Asteroid tipa M, Asteroidni pas, Astronom, Astronomska enota, Avstrijci, Dan, Ekliptika, Geometrični albedo, Giga, Izsrednost tira, Johann Palisa, Julijanski dan, Julijansko leto, Kelvin, Kilogram, Kotna stopinja, Kubični centimeter, Latinščina, Meter, Poimenovanje astronomskih teles, Pulj, Sekunda, Sonce, Tir, Ura, 18. marec, 1874, 2006, 31. december.
Asteroid
Asteroíd je majhno, trdno nebesno telo v našem Osončju, ki kroži okoli Sonca.
Novo!!: 136 Avstrija in Asteroid · Poglej več »
Asteroid tipa M
Asteroid tipa M je vrsta asteroidov, za katere ne moremo z gotovostjo trditi, kakšna je njihova sestava.
Novo!!: 136 Avstrija in Asteroid tipa M · Poglej več »
Asteroidni pas
Asteroidni pas, tudi planetoidni pas, je skupek asteroidov ali malih planetov med tirnicama Marsa in Jupitra.
Novo!!: 136 Avstrija in Asteroidni pas · Poglej več »
Astronom
Astronom in astronomka sta znanstvenik in znanstvenica, ki se največ ukvarjata z astronomijo.
Novo!!: 136 Avstrija in Astronom · Poglej več »
Astronomska enota
Astronómska enòta (oznaka a. e. (a_0), mednarodna pa AU, au, a.u. ali A) je dolžinska enota, ki se uporablja največ v astronomiji in je približno enaka razdalji Zemlje od Sonca.
Novo!!: 136 Avstrija in Astronomska enota · Poglej več »
Avstrijci
Avstrijci so prebivalci Avstrije, nekaj malega jih živi v Italiji in tudi v Sloveniji.
Novo!!: 136 Avstrija in Avstrijci · Poglej več »
Dan
sončevega kamna Dán je ena od različnih enot za čas.
Novo!!: 136 Avstrija in Dan · Poglej več »
Ekliptika
Merkur (tri pikice spodaj levo). nebesni krogli (rdeče) Eklíptika (grško ekleiptikos - mesto kjer se pojavi mrk (ékleipsis).
Novo!!: 136 Avstrija in Ekliptika · Poglej več »
Geometrični albedo
Geometrični albedo (oznaka p) nebesnega telesa je razmerje med svetlostjo nebesnega telesa pri ničelnem faznem kotu in svetlostjo difuzno sipane svetlobe (lambertska ploskev) na idealno beli ravni površini iste velikosti in na isti oddaljenosti od izvora.
Novo!!: 136 Avstrija in Geometrični albedo · Poglej več »
Giga
Gíga (okrajšava G) je predpona SI v mednarodnem sistemu enot, ki označuje desetiško potenco 109 ali 1.000.000.000.
Novo!!: 136 Avstrija in Giga · Poglej več »
Izsrednost tira
Izsrédnost tíra (ekscéntričnost órbite) je v astronomiji in astrodinamiki število med 0 in 1, ki nam pove obliko eliptičnega tira nebesnega telesa.
Novo!!: 136 Avstrija in Izsrednost tira · Poglej več »
Johann Palisa
Johann Palisa, avstrijski astronom, * 6. december 1848, Troppau, Šlezija (danes Opava na Češkem), † 2. maj 1925, Dunaj, Avstrija.
Novo!!: 136 Avstrija in Johann Palisa · Poglej več »
Julijanski dan
Julijanski dan ali številka julijanskega dneva (oznaka JDN) je celo število dnevov, ki so pretekli od začetne epohe, ki je določena v ponedeljek opoldne (po univezalnem času) na dan 1. januarja leta 4713 pr. n. št. po proleptičnem Julijanskem koledarju (vsebuje tudi leto 0).
Novo!!: 136 Avstrija in Julijanski dan · Poglej več »
Julijansko leto
Julijansko leto je v astronomiji enota za merjenje časa, ki obsega natančno 365,25 dni od katerih ima vsak po 86.400 sekund (v letu je 31.557.600 sekund).
Novo!!: 136 Avstrija in Julijansko leto · Poglej več »
Kelvin
Kelvin (oznaka K) je osnovna enota SI termodinamične temperature.
Novo!!: 136 Avstrija in Kelvin · Poglej več »
Kilogram
Kilográm (oznaka kg) je osnovna enota SI mase, enaka mnogokratniku Planckove konstante, ki ustreza masi kubičnega decimetra (litra) vode pri 4 °C.
Novo!!: 136 Avstrija in Kilogram · Poglej več »
Kotna stopinja
Kótna stopínja (oznaka °) enota za merjenje kotov; polni kot meri 360°, pravi kot pa 90°,iztegnjeni kot 180°,ostri kot od 0° do 90°.
Novo!!: 136 Avstrija in Kotna stopinja · Poglej več »
Kubični centimeter
Kubični centimeter ccm (oznaka cm³) je prostorninska fizikalna enota, ki ustreza prostornini kocke s stranico 1 cm.
Novo!!: 136 Avstrija in Kubični centimeter · Poglej več »
Latinščina
Latinščina (latinsko lingua Latina) je antični indoevropski jezik in eden od dveh klasičnih jezikov Evrope.
Novo!!: 136 Avstrija in Latinščina · Poglej več »
Meter
Kocka s stranico enega metra, ob njej otrok za ponazoritev Méter (simbol m) je osnovna enota SI za merjenje dolžine, enaka razdalji, ki jo svetloba prepotuje v vakuumu v sekunde.
Novo!!: 136 Avstrija in Meter · Poglej več »
Poimenovanje astronomskih teles
Poimenovanje astronomskih teles poteka pod nadzorom Mednarodne astronomske zveze (International Astronomical Union – IAU), ki jo kot krovno telo na tem področju priznavajo skoraj vsi astronomi na svetu.
Novo!!: 136 Avstrija in Poimenovanje astronomskih teles · Poglej več »
Pulj
Pulj (istriotsko/istrsko-beneško Puola) je največje istrsko mesto, pomembno civilno in vojaško pristanišče na Hrvaškem, sedež istoimenske mestne občine z okoli 52.000 prebivalci, ki se skoraj popolnoma prekriva z območjem mesta.
Novo!!: 136 Avstrija in Pulj · Poglej več »
Sekunda
Slika, ki utripne približno enkrat na sekundo Sekúnda (oznaka s, včasih okrajšano tudi kot sek ali sec) je osnovna enota SI časa, enaka trajanju 9.192.631.770 nihajev valovanja, ki ga odda nevzbujen atom cezija 133 na absolutni ničli pri prehodu med nivojema hiperfinega razcepa osnovnega stanja.
Novo!!: 136 Avstrija in Sekunda · Poglej več »
Sonce
Sonce je osrednja točka našega Osončja.
Novo!!: 136 Avstrija in Sonce · Poglej več »
Tir
Tír ali tírnica je v fiziki pot, ki jo opravi telo pri svojem gibanju.
Novo!!: 136 Avstrija in Tir · Poglej več »
Ura
Sončna ura na ladji ž.c. Svetega Ruperta v Šentrupertu Úra je enota za merjenje časa, enaka 3600.
Novo!!: 136 Avstrija in Ura · Poglej več »
18. marec
18.
Novo!!: 136 Avstrija in 18. marec · Poglej več »
1874
1874 (MDCCCLXXIV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.
Novo!!: 136 Avstrija in 1874 · Poglej več »
2006
2006 (rimski zapis MMVI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo in končalo na nedeljo.
Novo!!: 136 Avstrija in 2006 · Poglej več »
31. december
31.
Novo!!: 136 Avstrija in 31. december · Poglej več »
