Kazalo
17 odnosi: Celo število, Delitelj, Dvojiški številski sistem, Eulerjeva funkcija fi, Glavni števnik, Möbiusova funkcija, Mertensova funkcija, Naravno število, Praštevilski razcep, Rimske številke, Sestavljeno število, Vrstilni števnik, Vrstno število, 1134, 133 (število), 134, 135 (število).
- Cela števila
Celo število
Množica célih števíl, običajno označena kot Z (Z ali \mathbb) (število) je določena kot množica ekvivalenčnih razredov urejenih parov naravnih števil N x N z ekvivalenčno relacijo (a, b) ~ (c, d), pri kateri velja: Dvočleni aritmetični operaciji seštevanja in množenja celih števil sta določeni z: Običajno se razred (a, b) označi z znakom n, če velja b ≤ a in −n, če je a ≤ b, kjer je n poljubno naravno število, da velja a.
Poglej 134 (število) in Celo število
Delitelj
Delítelj celega števila n (ali tudi fáktor števila n) je v matematiki celo število, ki deli n brez ostanka.
Poglej 134 (število) in Delitelj
Dvojiški številski sistem
Dvojiški (binarni) številski sistem je številski sistem z osnovo 2.
Poglej 134 (število) in Dvojiški številski sistem
Eulerjeva funkcija fi
Graf prvih tisoč vrednosti funkcije \varphi(n) Eulerjeva fúnkcija φ(n) je v teoriji števil multiplikativna aritmetična funkcija poljubnega pozitivnega celega števila n in da skupno število pozitivnih celih števil, ki ne presegajo n, in so n tuja.
Poglej 134 (število) in Eulerjeva funkcija fi
Glavni števnik
Glavni števnik je ime števila in izraža količino štetega: ena, dva/dve, sto, petintrideset (35), sedem milijonov tristo petinsedemdeset tisoč devetsto šestnajst (7.375.916).
Poglej 134 (število) in Glavni števnik
Möbiusova funkcija
Möbiusova funkcija je v matematiki pomembna multiplikativna funkcija, ki se največ uporablja v teoriji števil in kombinatoriki, ter tudi pri nekaterih problemih teorije grafov.
Poglej 134 (število) in Möbiusova funkcija
Mertensova funkcija
Graf Mertensove funkcije M(n)\,; \, n.
Poglej 134 (število) in Mertensova funkcija
Naravno število
Narávno števílo je katerokoli število iz neskončne množice pozitivnih celih števil.
Poglej 134 (število) in Naravno število
Praštevilski razcep
Práštevílski razcép (práštevilska faktorizácija, prafaktorizácija ali razcép na práfáktorje) števila je predstavitev števila, kot zmnožek manjših števil, deliteljev (faktorjev), npr.
Poglej 134 (število) in Praštevilski razcep
Rimske številke
Sestav rimskih številk je številski sestav, ki izhaja iz antičnega Rima.
Poglej 134 (število) in Rimske številke
Sestavljeno število
Sestavljeno število je v matematiki naravno število n > 1, ki ni praštevilo.
Poglej 134 (število) in Sestavljeno število
Vrstilni števnik
Vrstilni števnik je beseda, ki označuje zaporedno mesto v številski vrsti; prvi, drugi, petintrideseti, stoti, tristopetinsedemdeseti, milijonti, sedemmilijonovtristopetinsedemdesettisočdevetstošestnajsti.
Poglej 134 (število) in Vrstilni števnik
Vrstno število
Z - Vrstno število Vŕstno števílo ali atómsko števílo je število protonov v jedru atoma, istočasno pa je enako tudi (pozitivnemu) naboju jedra in zaporedni številki elementa v periodnem sistemu elementov.
Poglej 134 (število) in Vrstno število
1134
1134 (MCXXXIV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej 134 (število) in 1134
133 (število)
133 (stó tríintrídeset) je naravno število, za katero velja 133.
Poglej 134 (število) in 133 (število)
134
134 (CXXXIV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej 134 (število) in 134
135 (število)
135 (stó pétintrídeset) je naravno število, za katero velja 135.
Poglej 134 (število) in 135 (število)