Kazalo
18 odnosi: Celo število, Delitelj, Dvojiški številski sistem, Eulerjeva funkcija fi, Glavni števnik, Möbiusova funkcija, Mertensova funkcija, Naravno število, Polpraštevilo, Praštevilski razcep, Rimske številke, Sestavljeno število, Vrstilni števnik, Vrstno število, 1122, 121 (število), 122, 123 (število).
- Cela števila
Celo število
Množica célih števíl, običajno označena kot Z (Z ali \mathbb) (število) je določena kot množica ekvivalenčnih razredov urejenih parov naravnih števil N x N z ekvivalenčno relacijo (a, b) ~ (c, d), pri kateri velja: Dvočleni aritmetični operaciji seštevanja in množenja celih števil sta določeni z: Običajno se razred (a, b) označi z znakom n, če velja b ≤ a in −n, če je a ≤ b, kjer je n poljubno naravno število, da velja a.
Poglej 122 (število) in Celo število
Delitelj
Delítelj celega števila n (ali tudi fáktor števila n) je v matematiki celo število, ki deli n brez ostanka.
Poglej 122 (število) in Delitelj
Dvojiški številski sistem
Dvojiški (binarni) številski sistem je številski sistem z osnovo 2.
Poglej 122 (število) in Dvojiški številski sistem
Eulerjeva funkcija fi
Graf prvih tisoč vrednosti funkcije \varphi(n) Eulerjeva fúnkcija φ(n) je v teoriji števil multiplikativna aritmetična funkcija poljubnega pozitivnega celega števila n in da skupno število pozitivnih celih števil, ki ne presegajo n, in so n tuja.
Poglej 122 (število) in Eulerjeva funkcija fi
Glavni števnik
Glavni števnik je ime števila in izraža količino štetega: ena, dva/dve, sto, petintrideset (35), sedem milijonov tristo petinsedemdeset tisoč devetsto šestnajst (7.375.916).
Poglej 122 (število) in Glavni števnik
Möbiusova funkcija
Möbiusova funkcija je v matematiki pomembna multiplikativna funkcija, ki se največ uporablja v teoriji števil in kombinatoriki, ter tudi pri nekaterih problemih teorije grafov.
Poglej 122 (število) in Möbiusova funkcija
Mertensova funkcija
Graf Mertensove funkcije M(n)\,; \, n.
Poglej 122 (število) in Mertensova funkcija
Naravno število
Narávno števílo je katerokoli število iz neskončne množice pozitivnih celih števil.
Poglej 122 (število) in Naravno število
Polpraštevilo
Pólpráštevilo je v matematiki naravno število, ki je produkt dveh (ne nujno različnih) praštevil.
Poglej 122 (število) in Polpraštevilo
Praštevilski razcep
Práštevílski razcép (práštevilska faktorizácija, prafaktorizácija ali razcép na práfáktorje) števila je predstavitev števila, kot zmnožek manjših števil, deliteljev (faktorjev), npr.
Poglej 122 (število) in Praštevilski razcep
Rimske številke
Sestav rimskih številk je številski sestav, ki izhaja iz antičnega Rima.
Poglej 122 (število) in Rimske številke
Sestavljeno število
Sestavljeno število je v matematiki naravno število n > 1, ki ni praštevilo.
Poglej 122 (število) in Sestavljeno število
Vrstilni števnik
Vrstilni števnik je beseda, ki označuje zaporedno mesto v številski vrsti; prvi, drugi, petintrideseti, stoti, tristopetinsedemdeseti, milijonti, sedemmilijonovtristopetinsedemdesettisočdevetstošestnajsti.
Poglej 122 (število) in Vrstilni števnik
Vrstno število
Z - Vrstno število Vŕstno števílo ali atómsko števílo je število protonov v jedru atoma, istočasno pa je enako tudi (pozitivnemu) naboju jedra in zaporedni številki elementa v periodnem sistemu elementov.
Poglej 122 (število) in Vrstno število
1122
1122 (MCXXII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej 122 (število) in 1122
121 (število)
121 (stó ênaindvájset) je naravno število, za katero velja 121.
Poglej 122 (število) in 121 (število)
122
122 (CXXII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej 122 (število) in 122
123 (število)
123 (stó tríindvájset) je naravno število, za katero velja 123.
Poglej 122 (število) in 123 (število)